Spoznavaj z Narodnim muzejem Slovenije

JULIJ 2017: NEUSTRAŠNI SAMURAJI

Samuraje zagotovo najprej povežemo z značilno bojno opremo. Najbolj znan del oborožitve neustrašnih japonskih bojevnikov zagotovo predstavlja dolgi meč – katana. Pa ste vedeli, da so bili ti japonski »vitezi« oboroženi tudi z drugim hladnim orožjem? V bitkah so pogosto uporabljali sulice, v boju od blizu pa bodala. Oglej si sličice in spoznaj nekaj primerkov samurajskega orožja!

Le kako še pravimo sulici in bodalu? Premeči spodnja anagrama in zapiši pravilni odgovor.

SULICA = RAIJ

BODALO = NATOT

sablja: KLIK

sulica: KLIK

bodalo: KLIK

Odgovor pošlji do 30.7.2017 po elektronski ali navadni pošti. Več o samurajih lahko izveš na razstavi Poti samurajev. Bojevniška kultura na Slovenskem, ki je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova do 5. novembra 2017.

 

APRIL 2017: PREPOZNAŠ GOSPODA NA SLIKI?

Iz arhivskih virov vemo, da so bili prostozidarji tudi nekateri znani Slovenci. Eden izmed njih je bil izvrsten matematik, fizik in geodet. V zapisnikih dunajske lože Resnična sloga je opisan njegov sprejem med prostozidarje. Glasi se takole: »Leta 1785, devetega dne dvanajstega meseca, je bil za sprejem predstavljen tuji iščoči _ _ _ _ _   _ _ _ _, sin Jerneja, star 31 let, rojen 23. 3. 1754, katoliške vere, meščanskega porekla, po službi nadporočnik in profesor matematike pri drugem cesarsko-kraljevem topniškem polku, ni član nobenega znanega reda, po iskreni želji in vnemi sprejet v naš od prastarih časov čaščeni prostozidarski viteški red, za kar ni zaprosil iz radovednosti, še manj bil od koga prisiljen ali zapeljan…«. Kasneje je napredoval pomočnika in istega leta še v prostozidarskega mojstra. Ljudem je zagotovo najbolj poznan po izračunu števila π na 140 decimalk. Mnogi se še spomnimo njegove podobe na bankovcu za 50 SIT.

Le kdo je ta možakar? Pri ugibanju si lahko pomagaš si lahko tudi z njegovim portretom, nekje na sliki se namreč skriva tudi njegov priimek!

 Odgovor pošlji do 30. aprila 2017 po elektronski ali navadni pošti. Več o prostozidarjih lahko izveš na razstavi Skrivnost lože. Prostozidarstvo na Slovenskem, ki je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije do 14. maja 2017.

MAREC 2017: PROSTOZIDARSKE SKRIVNOSTI

Srednjeveški in novoveški (prosto)zidarji so se zbirali v stanovska združenja, cehe, ki so združevali tudi graditelje katedral. V tem času je veljala gradbena umetnost za vrhunsko tehnologijo. Skozi čas se je hranjenje in čuvanje gradbeniških skrivnosti preoblikovalo v preučevanje skrivnosti človekovega bivanja. Prostozidarstvo je še danes ovito v tančico skrivnostnosti, kar je gotovo pripomoglo k izoblikovanju popačene predstave o tem gibanju – v javnosti se jih pogosto povezuje z zarotami, tajnimi družbami in podobno.

Narodni muzej Slovenije hrani več kot 170 prostozidarskih predmetov, ki so nastali od konca 18. stoletja pa vse do danes. Eden izmed pomembnih kosov je zagotovo predpasnik, ki se je uporabljal v prostorih lože na delovnih in svečanih srečanjih bratovščine. Izdelan je iz kozjega usnja in bogato okrašen z različnimi simboli. V razpredelnici si lahko prebereš nekatere prostozidarske simbole in njihov pomen.

Pozorno si oglej fotografiji predpasnika in ugotovi, kateri simbol manjka na drugi fotografiji! 

predpasnik 1: KLIK

predpasnik 2: KLIK

FEBRUAR 2017: O VITEZIH IN VITEŠKEM KODEKSU

Ko pomislimo na srednji vek, se nam pred očmi zagotovo izrišejo mogočni gradovi, lepe dame ter seveda pogumni, do zob oboroženi vitezi. Le kdo so bili ti surovi, neustrašni bojevniki? Vitezi so bili težko oboroženi konjeniki, ki so pripadali vojaški eliti. V zameno za vojaško službo so od gospoda dobili zemljiško posest s podložniki, s prihodki pa kupili orožje, opremo in konja. Prvi vitezi so bili samo vojščaki na konjih, od 12. stoletja dalje pa se je pričakovalo, da živijo po strogem kodeksu časti. Kaj je viteški kodeks? Poenostavljeno rečeno, gre za pravila, ki so viteza usmerjala na življenjski poti. Vsak vitez naj bi bil previden, pravičen, vzdržen, močen, veren ter poln upanja. Poleg tega pa naj bi spoštoval še eno pravilo, ki se nam je izmuznilo. Le katero bi to lahko bilo?

Vsako izmed teh pravil lahko povežemo z opremo viteza. Poglej si spodnje fotografije in ugotovi, katere predmete najdeš na njih, poimenuj jih, rešitev pa vpiši v križanko. Ko boš izpolnil končno geslo, boš izvedel, katero manjkajoče pravilo smo pri naštevanju izpustili.

Več o vitezih lahko izveš na doživljajsko-ustvarjalni delavnici Narodnega muzeja Slovenije ali družinski dogodivščini, morda pa se v pravega viteza spremeniš na rojstnodnevni zabavi. Za dodatne informacije o programih obišči spletno stran: www.nms.si.

JANUAR 2017: VITEŠKI OKLEP

 

V Narodnem muzeju Slovenije hranijo bogato zbirko orožja in bojne opreme. Posebno mesto v zbirki zavzema oklep kovaškega mojstra Valentina Siebenbürgerja. To je edini skoraj v celoti ohranjen »viteški« oklep na Slovenskem. Oklep je bil izdelan po meri in tehta 24 kilogramov. Nosil ga je premožen bojevnik plemenitega rodu. Sestavljen je iz več delov. Na spodnji sliki si ga oglej in preberi, kako imenujemo njegove dele.

 

Nagradno vprašanje se glasi: Čemu je služila kljuka na oklepu?
a. Vitez je na kljuko obesil vrečko z malico.
b. Kljuka je vitezu pomagala držati kopje.
c. Kljuka je bila za okras.

Odgovore pošlji do 31. januarja 2017 po elektronski ali navadni pošti. Med veselošolskimi vitezi bomo izžrebali dobitnika imenitnega veselošolskega paketa presenečenja. Več o vitezih lahko izveš na doživljajsko-ustvarjalni delavnici Narodnega muzeja Slovenije ali družinski dogodivščini, morda pa se v pravega viteza spremeniš na rojstnodnevni zabavi. Za dodatne informacije o programih obišči spletno stran: www.nms.si.

 

DECEMBER 2016: PREKLETSTVO MUMIJE

Kadar govorimo o egipčanskih mumijah, ljudje pogosto pomislijo na prekletstvo mumije. Morda je s tem prekletstvom povezan tudi Narodni muzej Slovenije … Mumijo A-keswy-ta so leta 1846 iz Aleksandrije pripeljali v Trst. Potovala je na ladji, ki je pozneje skrivnostno potonila. Le kaj je botrovalo tej nenavadni nesreči?

Oglej si spodnja posnetka in si mnenje ustvari sam! Nagradno vprašanje pa se glasi: Kako se je imenovala ladja, s katero so mumijo iz Egipta pripeljali v naše kraje?

Več o mumiji lahko izveš na doživljajsko-ustvarjalni delavnici Narodnega muzeja Slovenije ali družinski dogodivščini, morda pa se v vlogi egiptologa preizkusiš na rojstnodnevni zabavi. Za dodatne informacije o programih obišči spletni stran: www.nms.si.

NOVEMBER 2016: MUMIJA

Narodni muzej Slovenije hrani edino egipčansko mumijo v Sloveniji. Gre za mumijo svečenika, neke vrste duhovnika, ki je služboval v Amonovem templju v Karnaku v Egiptu. Živel je pred približno 2500 leti. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil pokojnik ob smrti star okoli 40 let in je umrl naravne smrti. Mumija je dobro ohranjena. Ovita je z lanenimi povoji ter prekrita z okrasno mrežo. Mumija leži v leseni krsti, poslikani in popisani z besedilom iz Knjige mrtvih, ki je ena izmed najstarejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu. Hieroglifi na krsti razkrivajo tudi pokojnikovo ime, njegov poklic ter imeni očeta in matere.

Razvozlaj staroegipčansko pisavo* in ugotovi, kako je mumiji ime! Veselošolski arheologi, svoje razvozlanke pošljite po elektronski ali navadni pošti do petka, 2. decembra 2016, ko vas bo čakala nova napeta uganka. Med avtorji uspešno rešenih hieroglifov bomo izžrebali dobitnika Šnofijeve torbe presenečenja.

* Stari Egipčani so poznali in uporabljali več kot 700 znakov, s katerimi so zapisovali govor. Nekateri znaki so enakovredni današnjim črkam, drugi zlogom, tretji pa označujejo celotno besedo. Pisava se je skozi čas spreminjala in poenostavljala. Našo današnjo pisavo zato težko prevedemo v staroegipčanske hieroglife, šifrant je le približen.

DRAGI VESELOŠOLEC, PREVERI, KAJ TE ČAKA V PRIHODNJIH MESECIH:
november in december: mumija
januar in februar: vitezi
marec in april: prostozidarji
maj in junij: samuraji
julij in avgust: piščal