S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
EN   DE

Kje raste sladkor

Dragi veselošolski slaščičarji, hvala za poslane recepte za najnaj sladice, sladke zgodbice in sladke načrte nasploh! Navdušili ste nas s čokoladnimi fontanami, tortami vseh vrst in palačinkami na tisoč in en način. Zdi se, da so vam slaščice na poseben način pri srcu – in čisto prav je tako! Žreb je bil naklonjen ... kar štirim veselošolcem, nagrade tokrat prejmejo Miha Ferlinc, Živa Ogrin ter Urban Justin in Tomaž Sedej, ki sta sladko zgodbico napisala skupaj.

Domovina sladkorja je Jugovzhodna Azija, njegov pohod se je začel, ko so po zgledu Arabcev spretni trgovski popotniki poiskali nova možna rastišča sladkornega trsa. Najprej so to bili Kanarski otoki in Madeira v Atlantskem oceanu, po ustanavljanju kolonij pa so skoraj povsod v tropskem pasu, Braziliji, na Kubi, Jamajki in drugih karibskih otokih začeli gojiti sladkorni trs. Na plantažah so trdo delali ljudje za malo ali celo nič plačila, za delo na plantažah sladkorja so iz Afrike prepeljali okoli štiri milijone sužnjev. Zgodovina sladkorja je torej tudi črna in prav nič sladka. Dragi veselošolec, tokratna galaktična naloga poveljuje, da zamiži in se preseli v preteklost. V 19. stoletje. Kaj praviš, kako je nekdaj izgledalo delo na plantažah? Kaj je plantaža? Kaj lahko pridelujemo na plantažah? Ali plantaže obstajajo še danes? Prepričani smo, da bo za veselošolske zgodovinarje takšno sprehajanje po sladki preteklosti mala mal'ca! Svoje sladko popotovanje na plantaže zapiši in/ali nariši, pripoved opremi s podatki in nam jo pošlji po elektronski ali navadni pošti. Med veselošolskimi raziskovalci plantaž bomo izžrebali dobitnika sladkega veselošolskega paketa presenečenja.

sladko-5

sladko-4

DaVinci learning Pionirski dom Narodni muzej Slovenije