Pridruži se nam
Ključ do spomina
Človek je bitje navad – pogosto jemo vsak dan enak zajtrk in gledamo vedno iste televizijske programe. Ta enoličnost sicer olajša delovanje uma, preprečuje pa nastanek novih povezav med nevroni. To, da se med nevroni iskri od novih idej in domislic, prinaša mnoge koristi: ko se učimo, nastajajo novi nevroni ter sveže in nove povezave med temi nevroni, ki tako ustvarjajo arhiv za spomine. Učenje je vsaka oblika stimulacije možganov, vsaka nova izkušnja, ki jo doživimo. Najučinkovitejše so tiste izkušnje, ki vključujejo čutila – opazovanje podrobnosti okoli sebe je pomembna reč v življenju! Možganom moramo torej kar naprej nuditi izzive, potrebno je le, da naredimo nekaj, kar do zdaj še nismo. Tokratna galaktična naloga pravi takole: zamisli si pet stvari, ki si jih želiš poskusiti. Si želiš, denimo ... pisati dnevnik? Se naučiti igrati kitaro? Nakrmiti ptice v gozdu? Se naučiti reči "dober dan" v desetih jezikih? Spoznati, kako živijo Eskimi? Kot vidiš, dragi veselošolec, je učenje prav zares super zadeva! Vesela šola pa ena najbolj imenitnih dejavnosti v galaksiji! Svoj seznam reči, ki si jih želiš poskusiti, zapiši in/ali nariši, pripoved opremi s podatki in nam jo pošlji po elektronski ali navadni pošti. Med veselošolskimi trenerji možganov bomo izžrebali dobitnika imenitnega veselošolskega paketa presenečenja.
17. januar 2017: Imaš spomin kot zlata ribica ali kot slon?
Januarska Vesela šola raziskuje spomin: ugotavljamo, da je spomin sposobnost hranjenja informacij ter da so zanj zadolžene posebne celice, imenovane nevroni. V naših možganih jih je približno toliko, kot je zvezd v naši galaksiji, olala! Nismo pa ljudje edini, ki smo sposobni pomnjenja, veverice najdejo svojo ozimnico in čebele se znajo vrniti v svoj panj. Spomina je več vrst in tudi različnim namenom služi, prav nam pride pri učenju vožnje s kolesom in seveda tudi pri reševanju veselošolskih zagonetk! Tokrat te sprašujemo, dragi veselošolec, kakšen spomin imaš pa ti – kot zlata ribica ali kot slon? Če zamižiš in dobro, dobro premisliš, kako daleč seže tvoj spomin? Do včeraj, do začetka šolskega leta, v otroštvo? Se morda spomniš katere izmed lanskoletnih veselošolskih tem? Svoj potop v spomin zapiši in/ali nariši, pripoved opremi s podatki in nam jo pošlji po elektronski ali navadni pošti. Med veselošolskimi obujalci spomina bomo izžrebali dobitnika imenitnega veselošolskega paketa presenečenja.
10. januar 2017: Brez glasbe mi živeti ni
Naš najpomembejši nosilec spomina, lastno glavo, imamo vedno s seboj. A bolj malo glav zna izvesti simfonični koncert. Ljudje glasbo zapisujemo na različne medije – na glinene tablice so šle samo črke, prvi mehanski zapis zvoka je bil opravljen tisočletja pozneje, in sicer leta 1859. Takrat so zvok zapisali na grafitno podlago. V 2. polovici 19. stoleta, v dobi izumljanja, je Tomas Alva Edison izumil fonograf. Ta je leta 1877 zvok prvič zapisal na valj s kovinsko folijo. Dobrih 10 let pozneje, leta 1888, je bil zvok zapisan na ravno okroglo ploščo iz šelaka, predhodnico gramofonske plošče. Tri leta pozneje pa je stekla množična proizvodnja gramofonskih plošč iz raztaljene umetne mase. Eden od medijev za zapisovanje in predvajanje zvoka je torej tole čudo na fotografiji: gramofon in gramofonska plošča! Potem so sledile avdiokasete in znameniti walkman. Še veš, kaj to sploh je? Pa še tokratna galaktična naloga zate: zapiši in/ali nariši, kako pa ti poslušaš glasbo? Zvečer zasanjano sediš od radiu ali s slušalkami v ušesih in mobilnim telefonom v žepu požvižguješ na poti v šolo? Če zamižiš in dobro napneš svoje sive celice, kaj misliš, kako bomo glasbo poslušali čez deset, dvajset let? Nam jo bodo, morda, okrog razvažali droni? Svojo glasbeno izkušnjo opremi s podatki in nam pripoved pošlji po elektronski ali navadni pošti. Med veselošolskimi poslušalci glasbe bomo izžrebali dobitnika imenitnega veselošolskega paketa presenečenja.
