Dvoboj mesojedk in orhidej

19. december 2016: Barjansko čofotanje

Mesojede rastline so se razvile v okoljih, kjer primanjkuje mineralov. Kje so taka okolja? Ali rastejo mesojedke tudi v Sloveniji? Da! V Sloveniji raste kar devet vrst mesojedk. Njihovo značilno rastišče je povirno barje, ki je zelo revno s hranilnimi snovmi. Dolgolistna rosika raste ob izvirih, močvirjih (Logatec, Zelenci, okolica Ljubljane, Cerknica). Srednja rosika raste na malo manj kislih barjih (Ljubljansko barje, okolica Domžal, Cerkniško jezero). Okroglolistna rosika raste na visokih barjih med šotnim mahom (Pohorje, Pokljuka, Jelovica, Zelenci, Ljubljansko barje, Logatec, okolica Domžal, Vojsko). Navadna mastnica raste na šotnih barjih in na peščenih vlažnih tleh (porečje Save do Bleda, Pokljuka, Logatec, Vojsko, Koroška, Pohorje). Alpska mastnica raste od dolin do visokih gora na peščeni ali skalni podlagi, povsod mora biti prisotna stalna vlaga. Navadna mešinka ima rada stoječe vode (povsod po Sloveniji razen na Primorskem). Tudi južna mešinka (okolica Domžal, Cerkniško jezero, okolica Ormoža, Podvinci) in srednja mešinka (Cerkniško jezero) imata radi stoječo vodo. Mala mešinka raste na nizkih barjih povsod po Sloveniji razen na Primorskem. Huh, pa smo našteli vseh devet slovenskih mesojedk. In tokratna galaktična naloga zate? Zapiši in/ali nariši, katero slovensko barje si že obiskal, katere rastline in živali si tam srečal. Kaj ti je od obiska barja najbolj ostalo v spominu – morda mehka tla in mokri čevlji ali pa jate komarjev? Svoj barjanski izlet opremi s podatki in nam zgodbo pošlji po elektronski ali navadni pošti. Med veselošolskimi naravoslovci bomo izžrebali dobitnika knjige o žuželkah in pajkih ter Šnofijevo majico.

12. december 2016: Lep kot orhideja

Ali si vedel, da orhideje uspevajo povsod po Sloveniji? Najdemo jih na suhih negnojenih travnikih, po svetlih gozdovih, v gorah po alpskih tratah, pogoste so v mokriščih in nizkih barjih. Največ jih uspeva v toplih področjih Goriških brd, Vipavske doline, Krasa in Slovenske Istre. V Sloveniji so najbolj znane orhideje murke. Slovenske orhideje imajo precej manjše cvetove v primerjavi s tropskimi vrstami in večina ljudi jih na travnikih sploh ne prepozna kot orhideje. Na kaj pa ti pomisliš, ko govorimo o orhidejah? Se tudi tebi zdi, da so orhideje simbol veličastne lepote? Pred stoletji so jih na evropske dvore prinesli prvi raziskovalci tropskih krajev in še danes se jih drži pridih razkošnosti, nenavadnosti in kraljevskosti. Pa še tokratna galaktična naloga zate: zapiši in/ali nariši, katere cvetlice so pa tebi všeč? Če zapreš oči in si predstavljaš poletni domišljijski travnik ... iz katerih rož bi sestavil šopek za osebo, ki ti veliko pomeni? Kaj je lepo – roza, rumeno, okroglo, veliko, z listi ali brez? Svoj domišljijski šopek opremi s podatki in nam pripoved pošlji po elektronski ali navadni pošti. Med veselošolskimi cvetličarji bomo izžrebali dobitnika ustvarjalnih zamisli za izdelovanje daril in drobnih pozornosti.

5. december 2016: Seme ali delitev, to je zdaj vprašanje!

Mesojede rastline se zlahka množijo z delitvijo rastlin, vendar je tak način množenja precej počasen, saj priraste le malo novih poganjkov – letno morda le dva ali trije. Brez večjih težav in v večjem številu lahko mesojedke množimo s semeni, take rastline potrebujejo v povprečju 5–7 let, da odrastejo in začnejo cveteti. Rastline, ki so naprodaj v trgovinah, pa so večinoma vzgojene v laboratorijih s pomočjo metode tkivne kulture. Laboratorijski pogoji so nadzorovani in zagotovo najboljši za njihovo rast. Potrebujejo samo delček rastline, najpogosteje je to brst, ki ga s pomočjo dodanih rastlinskih hormonov spremenijo v brezoblično rastlinsko tkivo, ki pa izjemno hitro raste. Tako maso nato razrežejo na milijone koščkov, jih prenesejo v hranilno raztopino z drugačnim razmerjem rastlinskih hormonov, iz vsakega koščka zraste nova rastlina. Ali si lahko misliš, da je teoretično za milijon novih rastlin potrebno pol leta negovanja! Pa še tokratna galaktična naloga zate: zapiši in/ali nariši, dragi veselošolski vrtnar, ali si že kdaj vzgojil kakšno rastlino? Katera rastlina je to bila? Si posadil seme? Kako si skrbel zanj? Svojo vrtnarsko izkušnjo opremi s podatki in nam pripoved pošlji po elektronski ali navadni pošti. Med veselošolskimi vrtnarji bomo izžrebali dobitnika imenitnih gravžarij gospoda Gnilca.