V prvi letošnji galaksiji znanja se spoznavamo s presenetljivimi živimi fosili!

Fosile (ne žive!) si gotovo že kdaj videl. Na morski obali, na primer, odtisnjene v kamne. Ali pa na poti na naš najvišji vrh − tam lahko, če dobro pogledaš, najdeš fosile rib, kačjerepov in školjk. Zakaj že? Ja, ker je bilo tam, kjer se dviga Triglav, nekoč morje.

Naprej

Fosili nam omogočajo, da si lažje predstavljamo korake v razvoju živega na Zemlji. Kako se je življenje razvijalo, sledilo spremembam, se prilagajalo in se spreminjalo. Ali pa spremembam ni bilo kos in je izumrlo.

Nekateri organizmi pa so ostali kljub vsem spremembam nespremenjeni. Milijone in milijone let. Iz roda v rod. Do danes. To so živi fosili.

Naprej

Kro, krok, krokodil ...

Krokodili in aligatorji so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. Med nami so že od prazgodovine, živeli so skupaj z dinozavri.

Krokodili so sladkovodne in morske živali. Njihova prednost je, da se zelo dobro zlijejo z okolico, kar jim omogoča uspešno plenjenje. Kljub temu, da so povprečni krokodili velike živali (od metra in pol do dveh metrov), se pod vodo premikajo zelo hitro in brez šuma. Zato so tudi tako uspešni lovci.

V filmu je bil prikazan krokodilji lov. Zakaj se krokodilu voda ne zaleti v žrelu, kadar spravi svoj plen pod vodo in ga z odprtim gobcem drži pod gladino, dokler ne utone?

Preveri

Ne le nilski krokodili v reki Nil, tudi drugod po svetu so

Krokodili so tudi ljubeči starši, edini med plazilci, ki skrbijo za svoj zarod, dokler ne odraste in je varen pred morebitnimi plenilci. Odrasli krokodili razen človeka, ki jih še vedno lovi zaradi kože, nimajo naravnega sovražnika.

Oglej si povezavo in ugotovi, na kateri celini krokodili NE živijo.

Preveri

Izumrtje, preživetje

Krokodili so na Zemlji že milijone let. Posnetke največjega ujetega krokodila na svetu (meril je več kot šest metrov) si lahko ogledaš tukaj.

Niso pa vse oblike življenja tako trdožive kot krokodili. Veliko živalskih vrst je že izumrlo. Znanstvenik, ki raziskuje izumrla živa bitja, se imenuje paleontolog, veda pa paleontologija. Več o delu paleontologa lahko izveš v tem intervjuju.

Kar nekaj živalskih vrst pa je takih, ki so na Zemlji že od pradavnine, tako kot krokodili. Kako se imenuje znanstvenik, ki raziskuje živeče organizme?

Tak znanstvenik se imenuje .

Preveri

Kdo je to?

Pa spoznajmo še eno nenavadno žival, ki je na Zemlji že dolgo dolgo časa. Živi malo na kopnem, malo pa v vodi. Ima kljun, ki bi lahko bil račji, le da je širši in daljši. Ima majhne oči, uhljev nima. Ampak ni raca, saj njegovo valjasto telo prekriva dlaka. Ima štiri kratke noge z dolgimi kremplji, s katerimi se premika kot kuščar. Toda med prsti ima plavalno kožico, ki sega čez kremplje. Zato odlično plava. Ima ploščat rep, pa ni bober, ker je rep poraščen z resasto dlako.

Hrane, ki jo preceja s kljunom, ne požre takoj, temveč jo spravi v vrečke na notranji strani lic. A ni hrček, saj išče ličinke, gliste, rake, žuželke v blatu na dnu vode. Kako najde hrano, si lahko ogledaš na tem posnetku v angleščini.

In kdo je ta hecna žival, ki je videti, kot bi jo kdo sestavil iz ostankov vseh mogočih živali?

Ta žival je .

Preveri

Strupen sesalec, endemit, posebnež

Kljunaši so posebni še zaradi nečesa: ležejo jajca, pa niso plazilci ali ptiči, saj mladički, ki se izležejo iz jajca, pijejo oziroma ližejo mleko, ki se izliva iz znojnicam podobnih žlez. So torej sesalci. In so poleg kljunatih ježkov in rovk tudi edini strupeni sesalci.

Kako, strupeni, porečeš? No, na gležnjih zadnjih nog imajo nekakšne ostroge. Te so povezane z izvodilom strupnih žlez v stegnu. Kakšna je vloga teh ostrog, ni povsem jasno, ker jih imajo le samci. Verjetno se z njimi borijo z drugimi samci v času paritve.

Zakaj je kljunaš takšen posebnež med živalmi, poslušaj v odlomku iz bajk avstralskih rjavih ljudstev.

Kljunaš je avstralski endemit. Kaj pomeni beseda endemit?

Preveri

Ena telesna votlina za vse

Avstralski endemit in sesalec je tudi kljunati ježek. Spada v isti red kot kljunaš − red stokovcev.

Kaj je značilno za stokovce? Klikni tri pravilne odgovore.

Preveri

Živi fosil

Kljunaši so kljub nenavadnosti uspešna vrsta. Zanje tako kot za vse žive fosile velja, da so prilagojeni razmeram v okolju, se uspešno razmnožujejo in imajo očitno dobro obrambo.

Kljunaš je poseben še zaradi nečesa. Tako kot krokodil je živi fosil. Poznaš oznako fosil? Oglej si jo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Kaj pomeni izraz živi fosil?

Preveri

Prastara velikanka

V globokem morju živi še en živi fosil − globokomorska velikanka latimerija. Oglej si jo na kratkem posnetku.

Skrivnostno prebivalko globin, ki naj bi bila na Zemlji že vsaj 60 milijonov let, so odkrili ribiči leta 1938, ko so lovili ob Južni Afriki blizu izliva reke Chalumna. Med ulovom se je znašla tudi meter in pol dolga ter več kot 50 kilogramov težka riba nenavadnega videza. Imela je mesnate plavuti, repna plavut je imela dodatno krpo. Imela je velike luske mavričnih barv. Na krovu je ostala živa več ur. Kapitanu radovednost ni dala miru. Razkrajajočo se ribo je odnesel v muzej v East London, kjer jo je pregledala gospa Latimer.

V muzeju so ugotovili, da so odkrili primerek ribe, za katero so mislili, da je že zdavnaj izumrla. Dobila je ime Latimeria chalumnae. Latimeria po priimku gospe iz muzeja, chalumnae pa po reki Chalumna, ki se izliva v bližini ulova.

Latimerija spada v prazgodovinsko skupino rib, imenovano resoplavutarice.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, koliko približno je znanih vrst rib.

Preveri

Skrivnosti globokega oceana

Latimerija se hrani z drugimi ribami in lignji.

Živi pa kar globoko v oceanu − od 150 pa kar do 700 metrov. Tlak in temperatura v globinah morja se zelo razlikujeta od tlaka in temperature v nizki vodi. Ko ujeto globokomorsko latimerijo dvigujejo proti površju, se zaradi tega zelo težko prilagaja hitrim spremembam.

To je tudi razlog, zakaj je bilo tako težko uloviti latimerijo in jo potem tudi ohraniti za raziskave.

Na posnetku v angleščini (Coelacanth Divers 1, 2 in 3) si lahko ogledaš potapljače, ki so se odpravili na lov za latimerijo.

Ribe predstavljajo najštevilnejšo skupino vretenčarjev, saj je različnih vrst rib skoraj toliko kot drugih vretenčarjev, torej dvoživk, plazilcev, ptičev in sesalcev skupaj.

V kateri razred živalskega kraljestva pa spadajo lignji, priljubljena hrana latimerije?

Preveri

Žirafa, konj ali zebra?

Iz oceana pri Afriki skočimo v osrednjo Afriko, v Demokratično republiko Kongo, kjer v redkem in svetlejšem tropskem gozdu z veliko podrasti živi plašna žival.

Je prav posebna sestavljanka: njene noge in zadnjico krasijo proge, pa ni zebra. Telo spominja na konja, pa tudi konj ni. Podolgovata glava z rogovi (imajo jih le samci), ki jih pokriva koža, in dolg vrat spominjajo na glavo neke znane živali. Ampak v njuni velikosti je velika razlika, ogromna. Ima izredno dolg in temen jezik, s katerim ovija liste in vejice gostega grmičja. V tem spominja na žirafo. Ampak bolj pritlikave sorte!

Oglej si posnetek te krasne živali.

Kako se imenuje?

Preveri

Okapia johnstoni

Okapi je zelo plaha žival. V zaraslem okolju mu dober vid ne pomaga, lahko pa se zanese na odličen sluh. Pri najmanjšem šumu zastriže z nazaj obrnjenimi uhlji in se umakne v goščavo.

To je razlog, da ga razen domačinov drugod po svetu niso poznali vse do leta 1900. Takrat je raziskovalcu Harryju Johnstonu končno uspelo odkriti, kdo je ta nenavadni »konj«, ki so ga domačini v Kongu lovili za hrano in ga imenovali okapi.

Ime so obdržali in mu dodali ime uradnega odkritelja. Tako je njegovo znanstveno ime Okapia johnstoni. Več težav kot poimenovanje pa je raziskovalcem povzročalo uvrščanje na novo odkrite živali.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, v katero družino spada okapi.

Preveri

Težave z razvrščanjem

Ko so odkrili okapija, so najprej mislili, da je malce drugačna gozdna zebra. Kasneje so ugotovili, da je kljub nizki rasti sorodnik žirafe, prebivalke afriških savan in step. Žirafa in okapi imata podobno glavo, rogovi so preraščeni s kožo, jezik je dolg in temen, linija hrbta je padajoča in želodec prežvekovalski.

Posnetek o žirafi si lahko ogledaš v oddaji RTV SLO Iz popotne torbe: Žirafa (od 2.30 naprej).

Okapi in žirafa sta torej sorodnika, a okapi ima bistveni krajši vrat. Zakaj? Ker v svetlih predelih tropskega gozda, kjer je dovolj svetlobe za rast podrasti, kratek vrat ni pomanjkljivost in dolg ni prednost.

Znanstveniki so primerjali tudi 10 milijonov let stare fosilne ostanke kratkovrate žirafe z zgradbo okapija in ugotovili, da je njen bližnji sorodnik. Torej še en živi fosil.

Katera celina je dom okapija in žirafe?

Preveri

Kako je žirafa dobila dolg vrat (po teoriji o naravnem izboru)

Žirafe imajo različno dolg vrat.

V okolju z visokimi drevesi so uspešnejše žirafe z dolgim vratom, ker lažje pridejo do hrane. Ker se lastnost deduje, imajo tudi njihovi potomci dolge vratove in so v okolju z visokimi drevesi uspešnejši od kratkovratih vrstnikov.

Po več generacijah imajo preživele žirafe v okolju z visokimi drevesi dolg vrat.

Okapi je najbližji sorodnik prve skupine žiraf, ker pa je živel v drugačnem okolju, v gozdu z obiljem nizkih rastlin, dolžina vratu ni bila pomembna. Zlahka je našel hrano, se razmnoževal in tudi njegovi potomci so podedovali kratek vrat.

Po katerem učenjaku in raziskovalcu je povzeta zgornja teorija?

Vpiši njegov priimek. To je Charles

Preveri

“Bil sem rojen prirodoslovec.”

To je sam o sebi rekel Charles Darwin. Na petletnem raziskovalno-geodetskem popotovanju z ladjo Beagle je preučeval življenje na obiskanih otokih in zbiral kamnine, fosile, rastline in živali. Še posebej ga je navdahnilo življenje na Galapaškem otočju. Njegova teorija, O nastanku vrst z naravnim izborom, je bila v nasprotju s kreacionizmom ‒ prepričanjem, da je svet in vse na njem ustvaril Bog.

Ideja, da je življenje posledica postopnega razvoja, je bila znana že prej, a je Darwin z dokazi o evoluciji na glavo postavil mit o božjem stvarjenju sveta. Oglej si posnetek, ki prikaže postopen razvoj življenja na Zemlji in spreminjanje živalskih vrst.

Kaj je evolucija?

Preveri

Živi fosili ‒ skrivnostni gozd

Na vzhodu Kitajske so se ohranili gozdovi dreves, ki jeseni zažarijo v rumenem. Ime drevesa, ki so ga na Kitajskem in Japonskem častili kot sveto drevo, je sestavljeno iz besed gin – srebro , kyo – marelica in biloba − z dvema režnjema: Ginko biloba.

V Aziji so drevo častili in sadili v bližini templjev. Najstarejši ginko naj bi rasel ob templju v Južni Koreji. Star naj bi bil več kot 1000 let in v višino meril 60 metrov!

Ta drevesa so nekaj posebnega, saj so kot vrsta preživela vse spremembe v obdobju 250 milijonov let! Toliko je namreč minilo od takrat, ko so bila nekaj povsem običajnega na planetu in so si delila prostor z dinozavri. Fosili listov so taki kot listi današnjih dreves.

V katero skupino rastlin spada ginko?

Preveri

Skrivnost preživetja

Ginko je vzdržljivo drevo. Odporno je na visoke koncentracije ogljikovega dioksida v zraku, na kisel dež, na močne sunke vetra, prenese do –30 stopinj Celzija, zaradi nekaterih kemičnih snovi je odporno proti žuželkam in mikroorganizmom.

Dokaz, kako odporno je, je bil tudi poganjek, ki je pognal iz zoglenelega štora ginka le nekaj sto metrov od središča jedrske eksplozije. To je bilo eno leto po bombnem napadu na Hirošimo. Eksplozija bombe je takoj ubila okoli 80.000 ljudi, pozneje pa jih je umrlo skoraj še enkrat toliko. Zaradi radioaktivnega sevanja je veliko ljudi umrlo takoj, drugi pa so utrpeli ožige, rakava obolenja …

Zato je bil poganjek tako presenetljiv, saj je pomenil novo življenje sredi ničesar. In od tedaj je ginko na Japonskem simbol sreče.

Katerega leta so ZDA bombardirale Hirošimo in Nagasaki z jedrskim orožjem?

Preveri

Živi fosili ‒ tako različni, a vendar …

imajo kljub vsem razlikam in posebnostim tudi veliko skupnega.

• Vsi imajo bližnje sorodstvo med zdavnaj izumrlimi skupinami.
• Vsi so bili ob odkritju pravo presenečenje, saj je do takrat veljalo, da so izumrli.
• Navadno so najbližji sorodniki organizmov, iz katerih so se razvile naslednje razvojne stopnje.
• Vsi živijo v odmaknjenih ali težko dostopnih in zato malo raziskanih življenjskih okoljih.

Oglej si seznam živih fosilov in ugotovi, katere živali prav tako spadajo med žive fosile.

Preveri

Connect the word with the appropriate explanation.

Preveri

Verbinde das Wort (rechts) mit der entsprechenden Worterklärung (links).

Preveri

Pa še malo mitologije …

Meduza je bila starogrško mitološko bitje, ki je lahko iz živih bitij v trenutku ustvarila fosile. Kako je to mogoče?

Ja, kogar koli je Meduza pogledala v oči, je pri priči okamnel! Okamnitev (petrifikacija) pa je eden izmed načinov fosilizacije, ki sicer poteka zelo dolgo …

Meduza je bila najbolj znana od treh sester – gorgon, prvobitnih pošasti, in edina med njimi umrljiva. Meduza je imela namesto las na glavi kače, a bolj kot kače je grozo zbujal njen pogled – kogar je pogledala, se je spremenil v kamen. O tem, zakaj je imela namesto las na glavi kače, obstaja več različic.

Ena pravi, da je bila prej lepa mladenka, ampak precej nečimrna, zato se je boginja Atena razjezila ter njene čudovite lase spremenila v kače. Druga pravi, da jo je Atena v pošast spremenila zato, ker se je Meduza združila s Pozejdonom, bogom morja. Kakor koli, dejstvo je, da je Meduzina glava že včasih krasila templje, danes pa jo najdemo tudi na znakih uveljavljenih blagovnih znamk (Versace). Njen pogled pa je bil smrtonosen tudi po njeni smrti!

Kdo je bil junak, ki je ubil Meduzo?

Preveri