Za pravilen prikaz potrebujete sodoben brskalnik. Preverjeno delujejo
brskalniki Mozilla Firefox 3.5+, Google Chrome 4.0+, Safari 4.0+, Internet Explorer 8.0+ ali Opera 10.50+.
V primeru, da uporabljate Internet Explorer 8, preverite, če imate vključen združljivostni način
(Compatibility view), ki ga lahko izključite s klikom na ikono, ki jo vidite na spodnji sliki.
Se spomniš izbruha vulkana Eyjafjallajökull na Islandiji sredi leta 2010?
K sreči večje škode ni bilo.
Zastal je sicer letalski promet nad Evropo, kar nekaj je bilo tudi drugih posledic: kenijski pridelovalci zelenjave in cvetja, na primer, zaradi odpovedanih letov niso mogli izvažati svojih izdelkov v Evropo. Veliko turističnih krajev po svetu je ostalo brez turistov (in njihovega denarja), saj skoraj polovica Evropejcev ni mogla odpotovati iz Evrope.
A dokler se škoda meri samo v denarju in slabi volji, še gre, kajne?
V zgodovini pa poznamo izbruhe, ki so zahtevali mnogo življenj in izbrisali cela mesta.
Si že slišal kdaj za Pompeje? Pristaniško mesto nedaleč od Neaplja na jugu Italije je zraslo pod mogočno goro Vezuv. Leta 79 se je iz Vezuva zaslišalo strašljivo bobnenje. Prebivalci Pompejev so bili prepričani, da se nad njih zgrinja božja jeza. Avgustovsko sonce je potemnelo …
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje
No, in kaj se je zgodilo potem? Hitro se podaj na učno pot in odkrij več o usodi Pompejev ter razkrij skrivnosti vulkanov.
Klikni na film. Pozorno si ga oglej. Vklopi možgane in se pripravi na mogočno popotovanje v središče Zemlje in nazaj!
Zemlja je eden izmed planetov Osončja. Je edini znani planet v vesolju, na katerem obstaja življenje. Je tudi največji trdni planet.
V filmu izveš, da je Zemlja sestavljena iz jedra (zunanje in notranje sredice) in zunanjega ter notranjega plašča in skorje. Zemljo obdaja atmosfera.
Pomagaj si z znanjem o zgradbi Zemlje in poišči pravilne dvojice.
Delovanja vulkanov, tako kot delovanja drugih naravnih pojavov, ljudje v davnih časih niso razumeli. Zato so delovanje naravnih sil razumeli kot nadnaravne. To pomeni, da so takšne pojave pripisali nadnaravnim bitjem – bogovom. In kadar so bogove z nečim razjezili, so jih ti kaznovali tako, da so bruhali ogenj, delali viharje, razburkali morje in podobno.
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, katero poimenovanje za boga ognja, po katerem nosi ime tudi vulkan, pripada določenemu ljudstvu.
Hefajst, bog ognja, kovaštva in rokodelstva, njegovi pomočniki so Kiklopi
Vulkan, bog ognja in kovaštva, bival je v kovačiji pod vulkanom in koval strele za Jupitra
Pele, boginja, ki živi v kraterju vulkana Halemaumau in ustvarja gore ter nove otoke
Bingo! Podatke si lahko dobil na spletni strani podjetja Svarog, ki nosi ime po Svarogu, glavnem božanstvu slovanske mitologije, prabogu, imenovanemu tudi praoče.
No, zakaj pa vulkan zares izbruhne, tudi kadar ljudje ne jezijo prav nobenega boga?
V filmu si videl, da je Zemljina notranjost vroča in v glavnem tekoča. Videl si tudi, kako notranjost Zemlje »bije« kot srce in se meša. Približno tako, kot se meša zrak. Ko se delci magme oblikujejo v globini Zemlje, se začnejo dvigovati. Zbirajo se v zbiralniku, imenovanem ognjeniški kotel. Izbruh vulkanov povzročijo veliki pritiski v vulkanskih kotlih pod površino. Oglej si spletno stran o nastanku vulkana in poveži, da bo prav.
Zdaj veš, da se vroče notranje plasti Zemlje dvigujejo proti površju. Zemljino površje je trdno, sestavljeno pa je iz dvajsetih plošč. Oglej si spletno stran in ugotovi, kako imenujemo te plošče.
To so plošče.
Plošče plavajo na vročih, tekočih notranjih plasteh. Celine, na katerih živimo, so zgolj deli teh plošč. Ker se Zemljina notranjost premika, se premikajo tudi plošče. Premikanje plošč imenujemo tektonika plošč. Večina vulkanov leži ob ali na stikih tektonskih plošč. Na stikih plošč na dnu oceanov prihaja do drgnjenja plošč, posledica pa je nastanek vulkanov.
Iz podatkov o legi vulkanov izveš, katero je najbolj delujoče vulkansko območje.
Najbolj aktivno vulkansko območje je pas, ki obkroža:
Veliko pa je tudi vulkanov, ki ne ležijo na stikih tektonskih plošč. Vulkani namreč nastajajo tudi na tako imenovanih vročih točkah.
To so drobne razpoke v ploščah, iz katerih bruha lava. Med najbolj znanimi primeri vulkanov na vročih točkah so Havaji. Organizacija National Geographic je predstavila 10 najbolj grozečih vulkanov v ZDA, ki lahko v kratkem izbruhnejo.
S pomočjo fotografij na povezavi ugotovi, katera od spodaj naštetih vulkanov sta na Havajih.
Iz česa je sestavljen vulkanski prah, lahko izveš tukaj. Je ta prah nevaren za zdravje?
Lavo bruhajo aktivni vulkani. Leta 2010 je izbruhnil ognjenik Eyjafjallajökull na Islandiji.
Tudi ta vulkan, kot večina drugih na otoku, leži na stiku dveh tektonskih plošč, zato je ves otok vulkansko zelo aktiven. Vulkanski izbruh na Islandiji pričakujejo kar vsakih pet let. Na področju Eyjafjallajökulla so geologi že nekaj let zaznavali, da se nekaj dogaja, saj se je začel dvigovati vulkanski hrib. Zato jih izbruh ni presenetil, prebivalci so namreč že mesece pred izbruhom vadili umik iz svojih domov.
Zakaj je vsa Evropa utrpela posledice izbruha, čeprav ta ni prinesel smrtnih žrtev?
Veliko grožnjo za človeštvo bi predstavljal izbruh »supervulkana«. To naj bi se zgodilo vsakih 100.000 let. Pepel in plini, ki ob tem prekrijejo nebo, lahko Zemljo za več let ovijejo v neprediren mrak in mraz.
To se je zgodilo pred 74.000 leti, ko je vulkan Toba na indonezijskem otoku Sumatra izbruhnil toliko magme, da bi z njo lahko dvakrat “zgradili” najvišjo goro na Zemlji, Mount Everest.
Če bi izbruhnil Yellowstonski vulkan, pa bi to lahko pomenilo tudi konec sveta. Ameriški narodni park Yellowstone je največji park na svetu, ki ga vsako leto obišče kar tri milijone obiskovalcev, da bi si ogledali ostanke starodavnega izbruha vulkana, največjega v zgodovini Zemlje.
Najbolj preteči vulkani v Evropi so: največji evropski vulkan Etna na Siciliji, vulkan Stromboli na Eolskih otokih ob jugozahodni obali Italije in Vezuv ob obali Neapeljskega zaliva v južni Italiji.
Vsi ti vulkani so izredno nevarni, saj imajo tako sestavo magme, da lahko tvorijo zelo eksplozivne izbruhe.
Vezuv je najmočneje izbruhnil leta 79, ko je uničil dve mesti naenkrat, poleg manj znanega Herkulanuma tudi mesto .
Vezuv je takrat kazal vse znake, da bo izbruhnil, toda na začetku našega štetja ljudje še niso poznali delovanja vulkanov. Ko so se Pompeji večkrat stresli in se je iz notranjosti gore zaslišalo grozeče bobnenje, ob tem pa so presahnili vsi vodni viri, so ljudje mislili, da se je ujezil bog Vulkan.
Toda Vezuv je izbruhnil zato, ker so si nakopičeni plini in pare iskali izhod, stožčasti pokrov Vezuva oz. dimnik pa je bil preozek, da bi se lahko sprostili. Tako je prišlo do silovitega izbruha. Iz kraterja se je dvignil 22 kilometrov visok steber pepela, kamenja in dima. Pompeje je pokopala plast pepela, ki je segala od dveh do osmih metrov. Umrlo je 2000 ljudi. Podobno je pepel pokopal tudi Herkulaneum; obe mesti sta izginili pod pepelom.
Pompeje in Herkulaneum pa je ravno pepel ohranil do sodobnega časa, zato sta med najbolj znanimi in najbolj obiskanimi arheološkimi najdišči.
Oglej si največje katastrofe, ki so jih povzročili vulkani. Kaj je pomagalo ohraniti mesto Pompeje do danes?
Država z največ aktivnimi vulkani na svetu je Indonezija. Od okrog 500 vulkanov je aktivnih približno 130, 65 pa naj bi jih bilo zelo nevarnih.
Leta 2010 je bilo v Indoneziji več vulkanskih izbruhov: bruhal je vulkan Sinaburg in najdejavnejši indonezijski vulkan Merapi.
Indonezija je del t. i. tihooceanskega ognjenega obroča, za katerega sta značilni intenzivna vulkanska in potresna aktivnost.
Vulkanska in potresna aktivnost pa sta vzrok za nastanek pojava, ki je prav tako zelo nevaren in smrtonosen. To je val ali skupina valov na morski gladini, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja. Ko takšen val udari na obalo, njegova moč poruši vse pred sabo.
V notranjosti Zemlje se magma neprestano giblje. Ko vulkan izbruhe, del magme ostane v notranjosti, del pa prodre na površino Zemlje. To je lava. Pri hitrem ohlajevanju lave nastane vulkansko steklo. Tega so v davnih časih uporabljali za izdelovanje orožja in orodja.
Oglej si posnetek, ki kaže ohlajevanje lave, ki je bruhnila iz najaktivnejšega havajskega vulkana Kilauea. Lava na posnetku naj bi potovala sedem milj, preden je dosegla Tihi ocean. Temperatura lave pa naj bi bila 2000 stopinj Fahreinheita.
Ker v Evropi uporabljamo drugačne merske enote kot recimo v Ameriki, kjer uporabljajo za merjenje temperatur Fahrenheitovo temperaturno lestvico, je tukaj še temperatura lave v stopinjah Celzij: lava ima na površju približno 1100 stopinj Celzija.
Podobno je z dolžinsko enoto milja, ki se pri nas ne uporablja. Zato pretvori milje v kilometre in izračunaj, koliko je sedem milj. Lahko uporabiš pretvornik ali pa izračunaš sam, če veš, da je ena milja 1.609344 kilometra. Rezultat zaokroži na eno decimalko.
Bravo! Rezultat bi lahko prevedel tudi v čevlje, strao dolžinsko mersko enoto, ki jo lahko zaslediš tudi v Prešernovih pesmih. 7 milj je 36960 čevljev;)
Mit o Atlantidi ali Atlantisu poznaš? Pred približno 2500 leti je grški filozof Platon pisal o mitu Atlantide, dežele, ki naj bi propadla že tisočletja prej. Atlantida naj bi bila zelo razvita civilizacija in mogočna vojaška velesila, ki je brezobzirno napadala tako Evropo kot Azijo. Ležala naj bi na drugi strani »Herkulovih stebrov« (Gibraltarske ožine) in merila več kot cela Azija in Libija skupaj. To veliko in čudovito kraljestvo pa naj bi izginilo v hudi katastrofi. Zarado hudih potresov naj bi propadlo preko noči – Atlantida naj bi za vedno izginila v globinah oceana.
Mit o Atlantidi imajo nekateri za povsem izmišljen, drugi pa ga opirajo na različne izkopanine, npr. otoka Therav Egejskem morju, ki ga je razneslo. Ta otok je pri nas verjetno bolj znan pod imenom Santorini. Vulkan na Santoriniju je nazadnje deloval pred šestdesetimi leti. Njegov izbruh okoli leta 1630 pred našim štetjem oziroma cunami, ki mu je sledil, sta bila vzrok za izginotje minojske civilizacije na Kreti, zibelki evropske civilizacije. Izbruh je uničil otok, večji del otoka se je pogreznil v globine morja, ostali pa so zgolj manjši deli otoka.
Znanstveniki, ki preučujejo vulkane, spremljajo dogajanje na območju vulkanov in tako tudi napovedujejo možnost novih izbruhov, so vulkanologi.
Ti znanstveniki zbirajo vzorce lave in plina ter beležijo spremembe v temperaturah vulkanov kar na pobočjih aktivnih vulkanov. Zbrane podatke potem analizirajo v laboratoriju. Za raziskovanje vulkanov potrebujejo vzdržljivo opremo: posebna zašcitna obleka, ki odbija močno vročino, azbestne rokavice, ki jih uporabljajo za nabiranje vročih vulkanskih vzorcev v bližini razbeljene lave, ter čelada jim omogočajo raziskovanje na vulkanih.
Delo vulkanologov je zaradi nepredvidljivosti delujočih vulkanov zelo nevarno, saj lahko še tako izkušenega vulkanologa preseneti nenaden izbruh vulkana.
Poveži imena znanstvenih ved s področjem, ki ga raziskujejo.
The type of magma in the earth creates four different types of volcanoes. Drag the words to the correct descriptions.
The magma is runny, the gas can escape easily and there will not be an explosion. The magma just comes out of the mountain and flows down the sides. These volcanoes are shaped like a bowl or shield in the middle wiht long gengle slopes made by the lava flows.
If the magma is thick and sticky (like honey), the gas cannot escape, so it builds up and up until it explodes sending out huge clouds of burning rock and gas. These volcanoes are steep-sided composed of many layers of volcanic rocks.
These volcanoes are circular or oval cones built from erupting lava that breaks into small pieces as it shoots into the air. As samll pieces fall back to the ground, they cool and form cinders around the vent.
These type volcanoes are formed when erupting lava is too thick to flow and makes a steep-sided mound as the lava piles up near the volcanic vent.
