Prestreči vodo, če je blizu izvir, ni težko. Težava je, kadar izviri usahnejo …
Robbov vodnjak v Ljubljani. V ozadju ljubljanska stolnica.
Vir: Wikipedia
Izviri, vodnjaki in kapnice
Najstarejša oblika oskrbe s pitno vodo so izviri (studenci) in vodne jame. Ti so predstavljali neprecenljivo bogastvo. Da bi lahko vodo shranili, so gradili vodnjake (za shranjevanje podtalnice) in kapnice (za shranjevanje vode, prestrežene ob padavinah, navadno s strehe).
Voda, ki pade na zemljo v obliki padavin, lahko pronica skozi nekatere kamnine, ki so porozne in prepustne. Začne se zbirati v porozni kamenini, v prostorčkih med prodniki, v večjih prostorih nad neprepustno plastjo, na primer gline. To vodo imenujemo podtalnica. S črpanjem podtalnice se oskrbujemo s pitno vodo. Včasih je bila podtalnica pitna brez posebne obdelave, saj se je voda na poti skozi plasti kamnin prečistila. Danes žal pronica v tla tudi voda, onesnažena s pesticidi, z gnojnico in s strupi s smetišč. Zato jo je treba redno pregledovati in ustrezno pripraviti.
Ob vodnjakih so se ljudje tudi družili. S posodami za vodo so se zbirali nosači in izmenjali novice. Ob koritih se je napajala živina in v posebnih koritih so ženske prale perilo.
Tudi danes marsikje še obstajajo vodnjaki kot edina oskrba s pitno vodo. V Ljubljani je še danes ohranjenih in delujočih 40 vodnjakov. Nekateri so ohranjeni še iz antičnega časa. Najbolj znan je Robbov vodnjak, imenovan tudi Vodnjak treh kranjskih rek.
Katere reke upodablja Robbov vodnjak?
Preveri