Vode v Sloveniji

Vode v Sloveniji

(e-učna pot)

Avtor: dr. Aleš Smrekar in mag. Mateja Šmid Hribar

Težavnost: od 7. do 9. razreda OŠ

Predvideni čas: 10-20 min

(EU-LOGO.jpg) (logo_medquad2.jpg) (logo_2b.jpg) (logoZRCcmyk.jpg)

Tema je nastala v okviru EU-projekta 2Bparks – Ustvarjalno trajnostno gospodarjenje, trženje po meri območja in okoljska vzgoja o parkih www.2bparks.org. Projekt financirata Evropska unija MED program in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.



Vode v Sloveniji

Voda je ena izmed posebnosti, ki loči Zemljo od drugih planetov Osončja.

Voda in zrak sta tista elementa, ki omogočata življenje na Zemlji. Brez vode ne bi bilo življenja, kot ga poznamo danes.

Naprej

(Bohinjsko-jezero.jpg)

Bohinjsko jezero
Foto: Miha Pavšek

Slovenija spada med bolj vodnate evropske države. Pa znamo ceniti to, kar je ponekod vrednejše od zlata?

Naši predniki so se bolj kot mi zavedali pomena vode in ji tudi pripisovali poseben pomen. To lahko razberemo že iz imen potokov, na primer Zdravšček in Pomlajevalšček.

Naprej

Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)

Zato si zdaj za zdravje in žejo nalij kozarec vode (iz pipe!) in odpotuj z nami na mokro pustolovščino!

Naprej

Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)

(krozenje-vode.jpg)

V filmskem odlomku je prikazano kroženje vode.

Voda kroži med morjem, ozračjem, kopnim in morjem. Pri tem voda prehaja iz kapljic v hlape, iz teh pa nazaj v kapljice. Hlapi se v zraku oblikujejo v oblake, ko pa se dovolj ohladijo, v obliki padavin spet padejo na Zemljo, s čimer se vodni krog sklene. Tako lahko vedno znova porabljamo isto vodo, ki kroži na Zemlji že milijone let.

Kako imenujemo proces prehajanja vode iz kapljic v hlape?

Preveri Nazaj na ogled filma

Odlično. Ali veš, da je voda sestavni del vseh živih bitij? Človeško telo vsebuje kar 60-70 odstotkov vode. Voda nenehno kroži skozi naše telo. Vodo dobimo s hrano in pijačo, jo pa tudi izločamo ves čas: z izdihanim zrakom, znojem in seveda s sečem.

Naprej

Ufff, nikakor ne. Ampak filmček ponudi pravi odgovor, zares. Oglej si ga še enkrat in ponovi vajo.

Nazaj na ogled filma

Ponovi

Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)

(padavine.gif)

Svetovna karta padavin, prikaz po mesecih.
Vir: www.thefullwiki.org

Voda na Zemlji ni enakomerno razporejena. Med najbolj namočene kraje na Zemlji spada Mawsynram v Indiji, kjer so leta 1985 na padavinski postaji zabeležili kar 26.000 milimetrov padavin! To je toliko vode, da bi v enem letu dosegla 26 metrov v višino, če ne bi odtekala.

Najbolj namočeni celini sta Južna Amerika in Evropa, najbolj sušni pa Antarktika in Avstralija.

Tudi Slovenija spada med bolj namočene države, kjer pa spet nimamo povsod enake količine padavin. Oglej si karto, ki prikazuje povprečno letno količino padavin v Sloveniji, in izberi pravilni odgovor.

Preveri

Tako je. Največ padavin je v Julijskih Alpah, približno toliko, kot jih imajo precej namočene Islandija, Škotska in Norveška. Proti severovzhodu pa se količina padavin manjša. Tako je v Pomurju poleti precej pogost pojav suša.

Naprej

O ne, oglej si še enkrat karto in poišči črno in vijolično obarvane dele. Tam je količina padavin največja. Bo zdaj šlo?

Ponovi

Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)

(Tolminka.jpg)

Korita Tolminke
Foto: Bojan Erhartič

Del vode iz velikega vodnega kroga ostane na površjupovršinske vode, del pa ponika v tla ‒ takrat govorimo o podzemnih vodah. Teh je pri nas celo več.

Na spletni povezavi si oglej nekatere tipe voda, ki jih imamo v Sloveniji.

Kateri od spodnjih tipov ni oblika vode? Če kakega izraza ne poznaš, poišči razlago v spletnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Preveri

Kapo dol, odlično poznaš različne oblike vode!

Naprej

Naka. Pomagaj si s povezavami, da boš razumel izraze. Potem bo to mala malica (z vodo:))!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)

(smucanje-na-ledeniku.jpg)

Sredi 20. stoletja so lahko poleti na Triglavskem ledeniku še smučali.
Foto: Milan Šifrer

Kaj pa ledenik, kaj meniš, zakaj je pomemben?

Ledenik v obliki ledu zadrži del vode, ki na površje pade kot sneg. Pozno spomladi in poleti v času suše, ko začne količina vode v rekah upadati, taljenje snega in ledu ustvarja številne potoke, ki napajajo večje reke. Tako nas voda v snegu in ledu »počaka« tudi do poletja.

V Sloveniji imamo še dva ledenika: Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto.

Prikaz Triglavskega ledenika si lahko ogledaš v kratkem filmčku pod video vsebinami na povezavi Triglavski ledenik. Izberi pravilno trditev.

Preveri

Seveda. Ledenik se krči - tako kot vsi ledeniki - zaradi podnebnih sprememb. Hm, to zagotovo ni dobro?!

Naprej

Mnja, ne bo prav! Ali veš, da je bil Triglavski ledenik še pred dobrim stoletjem velik za približno 50 nogometnih igrišč, danes pa je razpadel na več zaplat in meri le še za površino enega nogometnega igrišča? Zdaj pa hitro ponovi vajo.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)

(OKLJUKEC-1.jpg)

Stalni in občasni izviri, ki se nadaljujejo s hudourniki in potoki, se združujejo v vedno večje reke. Pravimo, da sestavljajo rečno mrežo.

Na predstavitvi Poti ob reki Iški - “Okljuk” poišči razdelek Skrivnosti zaledja Iške in si oglej zemljevid, ki prikazuje razvejani rečni mreži Iške in Želimeljščice.

Glavni pritok reke Iške je .

Preveri

Zelo zalo!:) Ali veš, da je pridevnik "zal" starinska beseda za "lep"?

Naprej

Eh, nikar se ne hecaj, to je resna šola! Pomagaj si s povezavo ali z zelo znano znamko embalirane vode, pa bo šlo. In seveda - imena pišemo z veliko, kajne?;)

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)

(Ljubljanica_pri_Lipah.jpg)

Ljubljanica pri Lipah Foto: Viktor Šmid

Voda v kraški pokrajini teče po podzemnih jamah in pogosto privre na površje v izdatnih izvirih. Po svoji zanimivosti vsekakor izstopa kraška Ljubljanica, ki večkrat ponikne, nazadnje pa leno teče po Ljubljanskem barju.

Preberi si opis Ljubljanice in odgovori na vprašanje, zakaj se Ljubljanica imenuje reka sedmerih imen.

Preveri

Sedemkrat hura zate! Ali veš, da se Ljubljanica in Kamniška Bistrica izlivata v Savo pri Podgradu in da sta bili Ljubljanica in Sava nekoč pomembni plovni povezavi? In ne, turistična vožnja po Ljubljanici ne šteje:)

Naprej

Žal, žal, žal ... Imaš sedem izvirnih poskusov! Nooo?

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)

(dvorana-ponvic.jpg)

Dvorana ponvic v Škocjanskih jamah. Ponvice so kraški pojav, ki ga je voda ustvarjala tisočletja dolgo. V zadnjih desetletjih je na ponvicah začela nastajati škoda, zlasti s hojo po njihovih robovih.
Foto: arhiv MK

Območja, na katerih narava zbira vodo, imenujemo mokrišča. Ker zadržujejo vodo, nas varujejo pred poplavami, jo čistijo ter dajejo zatočišča številnim rastlinam in živalim. So pomemben ekosistem, ena od glavnih postaj pri kroženju vode ter bogat vir hrane in pitne vode.

Da bi jih ohranili, so leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisali konvencijo, ki varuje pomembna svetovna mokrišča. Od takrat 2. februarja praznujemo Svetovni dan mokrišč.

Katera tri slovenska mokrišča so vključena v Ramsarsko konvencijo? Njihova imena poišči na spletni povezavi.

Preveri

To je naravnost odlično! Kar pogumno naprej ...

Naprej

Akhm, žal odgovor ni pravilen. Nič na pamet, uporabi povezavo, pa bo šlo!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)

(dvojno_jezero.jpg)

Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer
Foto: Bojan Erhartič

Večje stoječe vode imenujemo jezera.

V primeru, ko so nastala z naravnimi procesi, neodvisno od človeka, govorimo o naravnih jezerih, če pa je vodo z različnimi posegi zajezil človek, pa o umetnih ali antropogenih jezerih.

Naša najbolj znana naravna jezera so Bohinjsko, Blejsko in Cerkniško jezero, največje umetno pa je Ptujsko akumulacijsko jezero.

Po svoji lepoti izstopajo Triglavska jezera. Zaradi izjemne količine vode ob večjem deževju pa je zanimivo Divje jezero v bližini Idrije.

Razvrsti jezera po njihovih značilnostih.

Bohinjsko jezero
Ptujsko jezero
Divje jezero
Triglavska jezera
največje stalno naravno jezero
umetno akumulacijsko jezero
kraški izvir
skupina jezer v ledeniški dolini v osrčju Julijskih Alp

Preveri

Pravi jezerjan, obvladaš! Odveslava naprej?

Naprej

Hm. Recept za uspeh: malce razmisleka (Bohinjsko je največje in Divje kraškega izvora ...) + klik na povezave, pa bo šlo!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)

(Cerknisko-jezero.jpg)

Cerkniško jezero iz zraka
Foto: Bojan Erhartič

(Cerknisko-jezero_led.jpg)

Kotanja Cerkniškega jezera pozimi
Foto: Igor Maher

Na kraškem polju, kjer voda hitro odteka, nastane presihajoče jezero.

Najbolj tipično takšno jezero je Cerkniško, katerega sloves je ponesel v svet že Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju. V Slavi vojvodine Kranjske je pisal tudi o pojavu presihajočega Cerkniškega jezera.

Kaj je presihajoče jezero?

Preveri

Odlično, naj ti nikoli ne presahne tok razuma! Si za skok v vodo na glavco?;)

Naprej

Uh, oh, eh. Je pa presahnila moč razmišljanja. Spij kozarec vode, in ko bo prazen, izberi pravi odgovor!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)

(voda-pipa.jpg)

Voda iz pipe - pri nas je odlična, a marsikje ni pitna

(Soca-pri-Lepeni.jpg)

Soča, ena izmed naših najčistejših rek
Foto: Miha Pavšek

Slovenija je bogata z vodo, zato večjih težav pri preskrbi s pitno vodo nimamo.

Za golo preživetje potrebuje odrasli človek od 2 do 5 litrov vode dnevno, kar pa ne omogoča zdravega življenja. Za pripravo toplih obrokov in osnovno osebno higieno potrebujemo od 20 do 50 litrov neonesnažene vode dnevno.

Zamisli se! Na Primavodi si poglej, koliko litrov vode porabiš, če pipe med ščetkanjem zob ne zapreš. Izberi ustrezni odgovor.

Preveri

Tako je. Zato zapiraj vodo, kadar te res ne potrebuješ. Tečeva naprej?

Naprej

Naka! Pomagaj si s povezavo, pa bo šlo.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)

(akvadukt.jpg)

Stari Rimljani so bili mojstri ravnanja z vodo. Izumili so akvadukte in imeli različne vodne zbiralnike. Na sliki je primer rimskega akvadukta.
Vir: arhiv MK

Večino vode v Sloveniji načrpamo iz podzemne vode.

Največ takšnih območij je pod prodnimi ravninami v Ljubljanski kotlini ter na vzhodu in severovzhodu Slovenije, kjer so večje reke nasule ogromne količine proda in peska. Gladina podzemne vode niha zaradi izdatnega črpanja vode, regulacije rek ter suše.

Največji vodovodni sistem je v Ljubljani. Delovanje vodovodnega sistema ti bo razložil Cevko. Poveži, da bo prav.

vodonosnik
vodarna
vodovodno omrežje
kanalizacijsko omrežje
naravni vodni zbiralnik, kjer je ujeta podzemna voda
prostor, kjer črpajo pitno vodo
mreža cevovodov, po kateri potuje pitna voda od vodarne do uporabnikov
mreža cevovodov, po kateri potuje odpadna voda od uporabnikov do čistilne naprave

Preveri

Bister si kot bistra voda! Hudourniško hitro naprej!

Naprej

Hm. Če vodonosnik zbira vodo in če kanalizacijsko omrežje služi temu, da že uporabljena voda odteče do čistilne naprave, potem ni ostalo več kaj prida izbire, ne? Zato ponovi vajo zdaj!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)

(zaga_mlinscica.jpg)

Žaga na mlinščici
Ilustracija: Marijan Pečar

(zaga-1.jpg)

Stara žaga na vodni pogon
Foto: Aleš Smrekar

V preteklosti so vodno energijo rabili za pogon mlinov, žag in raznih obrtnih delavnic. Danes vodno energijo izkoriščajo predvsem hidroelektrarne in jo pretvarjajo v električno energijo.

Oglej si video (poišči razdelek video vsebine in klikni) ter ugotovi, kaj se dogaja na posnetku.

Preveri

Odlično, dobro so uporabili energijo vode, kajne? Po reki naprej!

Naprej

Ah, pa kaj še! Žžžžž ....? No, bo šlo?

Ponovi

Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)

(Ljubljansko-barje_poplave.jpg)

Poplave na Ljubljanskem barju
Foto: Miha Pavšek

Kar 15 odstotkov Slovenije je poplavno ogrožene. Najhujši poplavi v zadnjem času sta bili jeseni 2010 v osrednji Sloveniji in jeseni 2012 v severovzhodni Sloveniji, ko je bilo več naselij skupaj s cestami poplavljenih.

Oglej si filma na zgornjih povezavah. Pri katerih poplavah so bila bolj ogrožena človeška življenja? Upoštevaj, da se poplavi razlikujeta glede na tip pokrajine (ravnine in hribovja) in zaradi tega tudi v moči vode.

Preveri

Odlično ti gre. Še zadnja četrtina finala, pa ... ponovimo kroženje;)

Naprej

Ufff, napačno. Oglej si filmčka, premisli in ponovi vajo.

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (15 od 20)

(susa.jpg)

Kljub bogatim vodnim zalogam je v Sloveniji ponekod vsako leto suša. Več na povezavi.

Slovenija se lahko »pohvali« s povprečno več kot 1500 mm padavin letno, kar jo uvršča med bolj vodnate evropske države. Z oddaljenostjo od morja proti severovzhodu pa količina padavin upada, tako da jih je v Pomurju običajno manj kot 800 mm, zaradi česar jih tam poleti pogosto pesti suša.

Zgostitve suš v posameznih obdobjih so bile tudi že v preteklosti, ko človekovi vplivi na podnebje še niso bili tako veliki. Katera naravna nesreča je velikokrat povezana s sušo?

Preveri

Tako je, to je precej usodna kombinacija.

Naprej

Hej, ne hecaj se, to je resna šola! Zdaj pa tako hitro klikni pravi odgovor, da se bo kar ogenj razvnel!

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (16 od 20)

(smeti.jpg)

Po podatkih Ekologov brez meja je v Sloveniji popisanih okrog 15.000 divjih odlagališč.
Foto: Aleš Smrekar

Zaradi sodobnega načina življenja je voda zelo izpostavljena onesnaževanju. Površinske in podzemne vode še zlasti onesnažujemo z neposrednim odtekanjem gospodinjskih in industrijskih odplak, spiranjem gnojil in zaščitnih sredstev s kmetijskih zemljišč, odtekanjem nevarnih snovi z neurejenih odlagališč odpadkov … V zadnjem času je bilo odmevno onesnaženje pitne vode v Loški dolini. Oglej si posnetek!

Ponekod po svetu je okolje precej bolj onesnaženo kot v Sloveniji. A tudi mi bomo morali paziti, da naših vod ne bomo onesnaževali.

S katero bakterijo je bila onesnažena pitna voda v Loški dolini?

Preveri

Odlično. Sicer pa so bakterije E. Coli vedno prisotne v človeškem in živalskem blatu in vodah, ki so onesnažene s fekalijami. Občasno jih zaznavamo v različnih vodnih virih po Sloveniji in ne le v Loški dolini.

Naprej

Naka! V posnetku lahko slišiš omembo bakterije E...? Oglej si ga in ponovi vajo!

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (17 od 20)

(morje.jpg)

Slovenija je tudi pomorska država, čeprav le z okoli 47 km obale.
Foto: Bojan Erhartič

Slovensko morje obsega približno tretjino Tržaškega zaliva, ki je najsevernejši del Jadranskega in hkrati Sredozemskega morja. Pravimo, da je to naše »okno v svet«.

Zaradi velikosti je bolj podobno kakemu našemu jezeru kot pa »pravemu« morju. Kljub svoji majhnosti, zaprtosti in plitvosti pa voda dosega kar visoko kakovost, kar se kaže tudi v dobro ohranjeni naravi, na primer v prisotnosti posebne morske ptice - sredozemskega vranjeka. Tako ne preseneča, da so bila leta 2012 prav vsa slovenska obmorska kopališča ocenjena z najvišjo oceno.

S katero barvo označujemo najbolje ocenjena kopališča?

Preveri

Modro od tebe, zares! In skoraj si že priplul po reki do morja ...

Naprej

Veš, če bi malce razmislil, pa bi bilo logično, da je m za morje pravi odgovor. Ti pa stojiš tukaj in se ukvarjaš z barvami na semaforju! No, hitro klikni pravi odgovor!

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (18 od 20)

(secovlje_1.jpg)

Sečoveljske soline iz zraka
Foto: Bojan Erhartič

Ravnice ob izlivu priobalnih rek, kot je Dragonja, ne prevelik dotok sladke vode, ugodne podnebne razmere in ugodna prometna lega so na stiku kopnega in morja omogočali razvoj solinarstva, ki je ljudem stoletja dajalo kruh.

Od številnih solin na obrobju Tržaškega zaliva so ostale poleg manjših Strunjanskih aktivne Sečoveljske soline ob reki Dragonji. V okviru dejavnosti Muzeja solinarstva pridelujejo sol še na način, ki izvira iz 14. stoletja.

Kaj so Sečoveljske soline?

Preveri

Čestitamo, soli v glavi ti res ne primanjkuje! Še dva veslaja in priplul boš do konca.

Naprej

Uf! Tokrat pa brez pomoči, ker je tole prav neslano! Hitro ugani pravi odgovor!

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)

Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!

Nemška naloga

(zamrznjen-slap.jpg)

Zamrznjen slap
Foto: Bojan Erhartič

How much of the earth's surface is covered by water?

What is the melting point of ice?

What is the boiling point of water?

Preveri

Excellent! Well done!

Naprej

Sorry, that’s not it. 75 percent + 0 °C + 100 °C = 100% correct!:)

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)

(Strunjanski_klif.jpg)

Strunjanski klif
Foto: Mauro Hrvatin

Was ist richtig?
Wasser bedeckt (?) Prozent der Erdoberfläche.

Ein Erwachsener sollte täglich mindestens (?) Wasser trinken.

Preveri

Super, das hast du gut gemacht!

Naprej

Leider falsch! Versuch noch einmal!

Ponovi

Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)

Danes se nam zdi samoumevno, da iz pipe priteče pitna voda in da je imamo v izobilju. Pitna voda je bila in bo bogastvo, od katere je odvisno blagostanje vsake človeške družbe na Zemlji.

Zlasti v nekaterih predelih Azije in Afrike se že dalj časa prepirajo o vodnih virih, kar bi v prihodnje lahko vodilo v oborožene konflikte. Oglej si prispevek o vojni za vodo v pokrajini Darfur v Sudanu.

K sreči pa lahko v Sloveniji še vedno pijemo zdravo pitno vodo. In vsak lahko pripomore k ohranjanju čistoče naših rek, jezer, morja.

Kako? Začni vodo smiselno uporabljati. Označi tri dejanja razumnega ravnanja z vodo.

Preveri

Na zdravje! Odlično opravljeno. Do naslednjič pa spij veliko vode iz pipe, ki je - kot zdaj veš - pravo bogastvo. Se vidimo!

Naprej

Naka. Tokrat prej razmisli, preden začneš klikati. Detergent v čistem potoku in odvržena kolesa prav gotovo ne spadajo med razumna dejanja.

Ponovi

Ne prezrite: Imaš tudi vi več vprašanj, kot je odgovorov? Tv program da Vinci Learning - ker je užitek vedeti več.

Plus PIL