Ljudje so že v davnini opazovali nebo. Tako se je rodila astronomija – veda, ki raziskuje vesolje.
Pravijo, da je astronomija najstarejša veda. Toda trajalo je tisočletja, da so astronomi ugotovili, da je Zemlja okrogla, kako daleč so Luna, planeti …
Danes astronomi z velikimi teleskopi in roboti preučujejo vesolje ter odkrivajo vse bolj nenavadna vesoljska telesa, kot so na primer črne luknje.
Podaj se skozi astronomsko učno pot in odkrij novo galaksijo znanja in čisto prave galaksije. Vse raziskovalce vodi radovednost, zato kar pogumno naprej!
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje
Klikni na film. Pozorno si ga oglej in se pripravi na osupljivo popotovanje po vesolju.
Stopnja: Ogrevanje
Film prikazuje raziskovanje vesolja: od prvih poletov do življenja na vesoljskih postajah.
V odlomku lahko vidiš, kako raketoplan prispe do vesoljske postaje, kjer se atronavti razveselijo srečanja.
Življenje na vesoljski postaji je drugačno od življenja na Zemlji, saj so razmere v vesolju povsem drugačne. Hrana lebdi v zraku, tekočina je v obliki kroglic, ob uporabi stranišča se je potrebno privezati ... Postelja je vreča, postavljena ob steni, v kateri mora biti astronavt privezan, da ga med spanjem ne nosi sem ter tja po prostoru.
Kaj je vzrok drugačnega življenja v vesolju, kjer lebdi vse živo in neživo, kar ni pritrjeno?
Odlično. Čeprav je videti hudo zabavno, pa je v bretežnostnem prostoru težko bivati dlje časa. Najdlje je vzdržal Rus Valerij Poljakov, kar 437 dni. Ko se je vrnil, je imel tako oslabele mišice, da ni mogel hoditi.
Stopnja: Ogrevanje
Kadar astronavti zapustijo vesoljsko postajo zaradi kakšnih opravil, oblečejo zaščitno obleko.
Ta jih ščiti tudi pred skrajnimi temperaturami, saj je lahko zelo vroče (+70 °C) ali zelo mrzlo (−120 °C). Brez nje v vesolju ne bi preživeli.
Zakaj človek brez zaščitne obleke v vesolju ne more preživeti? Izberi dva pravilna odgovora.
Odlično! Sicer pa človeka vesolje od nekdaj privlači. Raziskovanje vesolja vključuje odkrivanje novih planetov, na katerih bi morda obstajalo življenje ali pa bi bili primerni za naselitev človeka v prihodnosti.
Uh, brez obleke bi ti skurilo možgane in vzelo dih za zmeraj. Sedaj pa poskusi še enkrat, kar pogumno!
Stopnja: Še vedno ogrevanje
Raketoplan v odlomku je bil eden od Nasinih raketoplanov (angl. space shuttle). Zanimivo je, da se je ravno letos julija vrnil na Zemljo zadnji ameriški raketoplan, saj Nasa takšnih poletov v vesolje ne načrtuje več.
S svojimi raketami bodo sedaj vesolje še vedno raziskovali ruski astronavti.
Pomagaj si s povezavo in vpiši, kako se imenuje astronavt v ruskem jeziku. Poimenovanje uporabljamo tudi v slovenščini.
Imenuje se .
Bravo! Beseda kozmos seveda pomeni vesolje.
Naka. Klikni na priporočeno povezavo in poskusi znova!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares
Optiki so znali že v 14. stoletju zelo dobro brusiti leče za očala, zato je prav neverjetno, da ni nikomur uspelo sestaviti daljnogleda.
To je zelo preprosta optična naprava iz dveh leč, ki ju na primerni razdalji poravnamo drugo za drugo. Daljnogled sestavljata sprednja leča ali objektiv in priočesna leča ali okular.
Daljnogledu astronomi pravijo tudi .
K odkritju daljnogleda naj bi pripomogli otroci nizozemskega optika, ki so se igrali z lečami. Ko mojstra ni bilo doma, so si izposodili nekaj leč in slučajno postavili različni leči drugo za drugo, pogledali skoznju in začeli vzklikati, da vidijo oddaljene predmete močno povečane. Menda jih oče ni kaznoval, saj je v tem odkritju videl zaslužek.
Oglej si povezavo povezavo in ugotovi, kdo je bil optik, ki mu pripisujejo izum daljnogleda leta 1608.
Daljnogledno dobro. No, naprej!
Hej, prvo je teleskop, drugo pa, da ni en genij izumil prav vsega. Oglej si povezavi in poskusi srečo še enkrat!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares
Sprva so daljnogled uporabljali predvsem za vojaške namene, saj je z njim mogoče že z velike oddaljenosti opazovati sovražnika. Uporabljali pa so ga tudi za kukanje skozi okna sosedov.
Ko pa je leta 1609 italijanski učenjak Galileo Galilej izvedel za ta novi izum, je spoznal, da je to nadvse koristna naprava za opazovanje neba. Galileo je sam izdelal daljnogled in z njim prvi opazoval nebesna telesa.
Z njim je v vesolju odkril za tisti čas zares neverjetne reči. Oglej si zapis o njegovem življenju in ugotovi, kaj izmed naštetega je odkril.
Odlično! Galileo je tudi prvi ugotovil, da je Rimska oziroma Mlečna cesta sestavljena iz velikega števil medlih zvezdic.
Hm, preveč ali premalo ali pa ni prav. Namig: Venera, Sonce in Jupiter so vsi del odgovora.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares
Današnji teleskopi so mnogo večji in veliko bolj izpopolnjeni, kot je bil Galilejev daljnogled. Z njimi lahko astronomi vidijo tudi več milijard svetlobnih let oddaljene galaksije.
Odlično. Če sedaj rečemo, da boš s svetlobno hitrostjo prepotoval galaksijo znanja, bo to prav ali ne? ;)
Hm. Morda poskusiš klikniti na kakšno povezavo in obljubimo, da bo potem vse bolj jasno.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares
Oblaki niso edina nadloga pri opazovanju vesolja. Zrak se neprestano giblje in meša. Zato zvezde na nebu migetajo, kar je zelo moteče pri njihovem opazovanju.
Prav zato danes uporabljajo številne vesoljske teleskope, ki so visoko nad ozračjem.
Kako se imenuje najuspešnejši vesoljski teleskop z največ odkritji?
Imenuje se vesoljski teleskop .
Tako je. Poimenovan je po ameriškem astronomu Edwinu Hubblu.
Hm, najprej preveri povezavo, potem pa preveri še, da beseda ni zatipkana. Dajmo, naslednji poskus naj bo pravilen!
Stopnja: Zdaj gre zares
Sodobni teleskopi imajo namesto leč velika ukrivljena zrcala, ki prav tako zbirajo svetlobo iz globin vesolja.
Kolikšen je premer zrcal največjih teleskopov?
Med največje teleskope spadajo teleskopi na Evropskem južnem observatoriju. Tam so drug poleg drugega postavljeni štirje enaki teleskopi s premerom zrcal 8,2 metra.
Kje je ta astronomski observatorij?
Odlično! Si vedel, da je največji slovenski teleskop v astronomskem observatoriju na Golovcu v Ljubljani?
Ups, ne bo prav. Pomagaj si s povezavami na strani, zadrži sapo, premisli in poskusi še enkrat!
Stopnja: Zdaj gre zares
Super, imaš dovoljenje za nadaljnje raziskovanje vesolja!
Hej, a se ti malce hecaš? Hitro si oglej povezavo in poskusi še enkrat!
Stopnja: Zdaj gre zares
Luna je edini Zemljin naravni satelit. Je približno štirikrat manjša od Zemlje in povsem drugačna od našega planeta. Nima ozračja in na njej ni tekoče vode. Je tudi prvo vesoljsko telo, na katerem so pristali ljudje.
Katerega leta so ameriški astronavti prvič pristali na Luni?
Bingo! Prvi človek, ki je stopil na Luno, je bil Neil Armstrong.
Hej, ne se hecat v Veseli šoli! Poglej v vesolje (no, odpri povezavo) in poskusi še enkrat.
Stopnja: Zdaj gre zares
Najbolj nenavadna telesa v Osončju so kometi.
Komet je daleč od Sonca le nekaj kilometrov velika gmota umazanega ledu. Spominja na kupe snega, ki na spomlad ostanejo ob cestah. Med ledom so pomešani večji in manjši kamenčki ter prah, zato so ostanki snega črne in nesnažne gomile. Kometi so prav takšni.
Ko pa se taka vesoljska ledena gora začne približevati Soncu, se ogreje in led se začne spreminjati v paro. Ledena gora se tako obda z velikim oblakom pare, Sonce pa jo odpihuje in tako nastane značilni rep kometa.
Več o kometih si oglej na povezavi.
V slovenščini kometu pravimo tudi:
Tako je, hitro še dlje med zvezde!
Hej, uporabi povezavo, če ti zvezda repatica ne pomežikne!
Stopnja: Zdaj gre zares
Nočno nebo je posejano z zvezdami. Zares veliko jih je. Če pa pokukaš skozi daljnogled oziroma teleskop, jih vidiš še več.
Danes vemo, da so zvezde podobne našemu Soncu – velike vroče plinaste krogle, ki svetijo.
Svetloba od Sonca do nas potuje 500 sekund, od najbližje zvezde pa več kot štiri leta! Z najhitrejšo raketo bi do nje potoval 300.000 let! Res dolga pot do najbližje zvezde.
Kako se imenuje ta zvezda?
Odlično! Proksima Kentavra je v ozvezdju Kentavra in se iz naših krajev ne vidi. Če jo hočeš dobro videti, moraš odpotovati v Avstralijo.
Uh, klikni na povezavo, da se ti posveti prava!
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu!
Večina zvezd je res podobnih Soncu, nekatere pa so povsem podivjane. Tale na sliki je ena takih.
Astronomi ji pravijo Eta Gredlja. Je ena največjih znanih zvezd. Njena masa je 100-krat večja od Sončeve, sveti pa tudi petmilijonkrat močneje od Sonca. V okolico bruha orjaške in vroče plinaste mehurje. Velika pa je kot naše Osončje. Na srečo je zelo oddaljena in nas prav nič ne ogroža.
Astronomi pravijo, da bo kmalu eksplodirala.
Kako pravimo takim eksplozijam zvezd?
Prava eksplozija znanja, bravo! Naše Sonce pa ne bo nikoli eksplodiralo kot supernova, saj je premajhno.
Uuuuh, vklopi povezavo, pa bo super znanje.
Stopnja: Veliki finale
Supernova je najbolj silovita eksplozija v vesolju.
Toda to še ni vse. Zvezde ne raznese povsem. Pri tem lahko ostane najbolj nenavadno telo v vesolju – črna luknja.
Luknja ali telo, kaj je zdaj to? Telo, samo pravimo mu črna luknja. Črna zato, ker ne oddaja prav nič svetlobe, luknja pa zato, ker vase pogoltne prav vse, kar ji pride na pot. In tisto, kar pogoltne, za vse večne čase ostane v njej. Tale na sliki žre sosednjo zvezdo.
Črna luknja ima namreč tako veliko težnost, da z nje ne more nič pobegniti, niti svetloba. Res pa je, da takih črnih lukenj ni zelo veliko in nas gotovo ne bo nobena pogoltnila.
S črnimi luknjami se je veliko ukvarjal znameniti angleški fizik. Gotovo ga poznaš. Skoraj vse življenje je privezan na invalidski voziček, ne more govoriti in pisati, z ljudmi pa se sporazumeva s posebnim računalnikom.
Kateri fizik je to?
Tako je. Napisal je tudi več knjig o vesolju, znana je Kratka zgodovina časa: od vélikega poka do črnih lukenj.
Huh, ne se hecat, te bo črna luknja vzela! Brž uporabi povezavo in spoznaj tega imenitnega fizika.
Stopnja: Veliki finale
Kot si prej pravilno ugotovil, so galaksije orjaške združbe zvezd.
Tudi naše Sonce, Zemlja in mi na njej živimo v taki galaksiji. Pravimo ji kar Galaksija. Ker je naša, jo pišemo z veliko začetnico.
Več o njej si preberi na povezavi.
Njena oblika spominja na vetrnico, zato jo uvrščamo med:
Bravo! Ali veš, da je v naši Galaksiji približno 200 milijard zvezd? To je 30-krat več, kot je ljudi na Zemlji.
Uh, navij znanje kot spiralo, uporabi povezavo in ugani pravo!
Stopnja: Veliki finale
Zvezd v naši Galaksiji je toliko, da se ti zvrti v glavi. Astronomi pa so s svojimi velikimi teleskopi odkrili, da je v vesolju toliko galaksij, kot je zvezd v Galaksiji.
Joj, to so pa res astronomske številke! Razdalje do njih so gromozanske. Že nam najbližja spiralna galaksija je nepredstavljivo daleč. Ker pa je v njej toliko zvezd, jo lahko v jasni noči vidiš s prostim očesom.
Kako se imenuje ta galaksija?
Bingo! Kar tako naprej, si že skoraj na koncu vesolja. (Hmmm, to pa ni mogoče, kaj?)
Uf, ne bo prav. Galaksija je imenovana po princesi iz grške mitologije, na katero je prežala strašna pošast. Bo zdaj šlo?
Stopnja: Veliki finale
Douglas Adams v delu Štoparski vodnik po galaksiji pove, da Zemljo uničijo zaradi gradnje medgalaktične hiperprostorske avtoceste. Edino upanje glavnega junaka je štop, še preden bodo izbrisali naš planet. Da torej dvigne palec in se vkrca na eno od potujočih vesoljskih plovil, ki dnevno letijo mimo Zemlje ... Hec? Seveda, ampak zelo bister!
Videl si, da je vesolje res ogromno. Z Zemlje ga opazujemo in preučujemo z najrazličnejšimi teleskopi.
Našo bližnjo vesoljsko okolico, planete in njihove lune, komete, asteroide in Sonce pa raziskujemo tudi z roboti. To so vesoljska plovila brez posadke, ki imajo številne inštrumente, kamere in kar je še takega. Na Zemljo pošiljajo meritve in fotografije. Veliko robotov je raziskovalo planet Mars. Po njegovem površju sta se v zadnjih letih vozila dva enaka ameriška robota.
Kako jima je že ime?
Odlično! Prva človeška posadka naj bi se proti Marsu odpravila že čez 20 let. Bi se ji pridružil?
Hej, ne bodi tak Marsovec (aja, saj teh sploh ni). Pomagaj si s povezavo, potem bo šlo.
Stopnja: Še malo – pa konec!
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemško, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
Decide if the statements are true or false.
Excellent! Well done!
Sorry, that’s not it! Try again!
Stopnja: Še malo – pa konec!
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Verscuh noch einmal!
Stopnja: Zadnji korak in …
Kaj vse smo na poti po vesolju srečali!
Planete, komete, zvezde, galaksije, črne luknje …
Za konec pa še eno vprašanje, ki bo pokazalo, kako se te je znanje prijelo. Ali drži, da je Severnica najbližja zvezda?
Odlično, si pravi poznavalec vesolja in odličen raziskovalec galaksij znanja! Vpiši še svoj e-naslov in se uvrsti v žreb za nagrado.
Uuupsss … No, morda se te pa znanje ni prijelo za najbližjo zvezdo;) Daj še enkrat, da bo prav!
