Dragocenosti našega sveta nekdaj in danes

Ne bomo govorili o zlatu ali diamantih, dragocenih urah, letalih ali jahtah. Nak, ni vse zlato, kar se sveti, in včasih je tisto, kar se ne sveti, veliko več vredno. Na primer škatla tvojih osebnih »zakladov« ali spominov v srcu in glavi − ta je zate verjetno neprecenljiva ...

Podobno ima tudi naš planet Zemlja svoje dragocenosti. Pomisli le na izjemne kraje in izredne človeške dosežke. No, koliko jih lahko našteješ na izust?

Naprej

Ta učna pot ti bo razkrila nekaj kamenčkov v najobsežnejšem seznamu nekdanjih in današnjih izjemnih stvaritev narave in človeških rok: Unescov seznam čudes vsega sveta.

Ideja, da bi ta čudesa izpostavili in zbrali v skupen seznam, se je rodila že pred našim štetjem. Takrat, ko so se popotniki, ki so raziskovali vzhodne in jugovzhodne obale Sredozemskega morja, občudujoče ustavljali ob sedmih čudesih starega sveta. Sedem kamnitih zgradb, izklesanih ali zgrajenih z rokami Egipčanov, Mezopotamcev (Babiloncev) in Grkov, so zaradi njihove izjemne podobe naštevali avtorji turističnih vodičev že v 2. in 1. stoletju pred našim štetjem.

Naprej

Machu Picchu

V posnetku je prikazan arhitekturni dosežek inkovskega ljudstva.

Inki so bili skrivnostno ljudstvo starodavne Južne Amerike in ena razvitejših civilizacij. Ker niso poznali pisave in za sabo niso pustili nič zapisanega, lahko o njihovem življenju sklepamo le na podlagi preostalih zgradb in drugih arheoloških dokazov.

Več o Inkih si lahko ogledaš na povezavi.

Kaj je Machu Picchu?

Preveri Nazaj na ogled filma

Skrivnostno mesto

Machu Picchu je najbolj obiskana turistična znamenitost v Peruju. Dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline ležijo na več kot dva tisoč metrov visokem gorskem grebenu.

A o nastanku mesta in njegovi usodi ni kaj dosti znanega. Vse so le domneve. Zgrajeno naj bi bilo po naročilu inkovskega vladarja okrog leta 1440. V mestu naj bi domačini živeli dobrih 100 let, potem pa naj bi se zaradi španskega vdora v deželo odselili (se skrili?) v deževni gozd. Mesto je sestavljalo več kot 100 različnih zgradb, med njimi so templji in bivališča. Zgradbe so bile obkrožene z manjšimi parki in s terasami, na katerih so sadili različne rastline in pridelovali hrano.

Nejasno je tudi, kako so Inki sezidali mesto.

Kateri dve skrivnosti pri zidavi Machu Picchuja še danes nista pojasnjeni?

Preveri

Izvirni seznam sedmih čudes starega veka

Najstarejši ohranjeni seznam sedmih čudes je nastal v 2. stoletju pred našim štetjem. Sestavil ga je Antipatros iz Sidona, ki je čudesa izbiral po sijaju, mogočnosti in lepoti. Zgradbe na seznamu so bile vrhunec tedanjega časa in tedanjega sveta, ki je obsegal Sredozemlje in predele Bližnjega vzhoda.

Na povezavi si oglej, katere zgradbe so bile na seznamu najbolj občudovanih del starega sveta.

Od vseh čudes starega sveta je ohranjeno le najstarejše. Katero?

Preveri

Izobraževanje, znanost in kultura pod eno kapo = Unesco

Namen starodobnih seznamov znamenitosti je bil razširiti prepoznavnost čudes in spodbuditi oglede znamenitih zgradb. Toda večina nekdanjih spomenikov je žalostno končala, ker so jih zavojevalci porušili ali preselili ali pa so s časom propadli. In tako za prihodnje rodove ni ostalo kaj prida …

Unesco skrbi, da se v novejšem času to ne bi več dogajalo.

Pa kdo, porečeš, je tale silni Unesco?! Kakšen čudežnik, ki sestavlja sezname in skrbi za to, da se stare zgradbe ne podrejo? Nak. Unesco je del Organizacije združenih narodov, zadolžen za izobraževanje, znanost in kulturo.

Med glavnimi cilji Unesca je ohranjanje in varovanje svetovne naravne in kulturne dediščine (tistega, kar smo podedovali iz preteklosti). Na Unescovem seznamu so veliki dosežki človeka, izjemni naravni pojavi in kulturni spomeniki, ki jih moramo zaščititi, da v nasprotju s tistimi iz preteklosti ne bodo za vekomaj izginili…

S pomočjo povezav si oglej, kaj je naravna dediščina, kaj je kulturna dediščina in kaj živa dediščina.

Poveži vrste dediščine z njihovo razlago.

Preveri

Slovenija na Unescovem zemljevidu

Tudi naši predniki so ustvarili naravne in kulturne spomenike, ki bogatijo svetovno zakladnico znanja. Na seznam so se uvrstile tri slovenske znamenitosti.

Dediščina živega srebra v Idriji hrani skorajda najstarejša znanja in veščine s področja rudarjenja živega srebra.

Idrijski rudnik je drugi največji rudnik živega srebra na svetu. Je zapuščina večstoletnega rudarjenja – rudišča, podzemnih rovov in jaškov, skladišča živega srebra in šole. Ta zapuščina se prepleta še z drugimi: s čipkarstvom, z rudniško pihalno godbo, zdravstvom (raziskovali in zdravili so bolezni, povezane z rudarjenjem in živim srebrom) in razvojem znanosti o rudi ter rudarjenju.

Kdaj so začeli v idrijskem rudniku kopati živo srebro?

Preveri

Prazgodovinska koliščarska naselja na Ljubljanskem barju

Koliščarska naselja na Ljubljanskem barju so nastajala v letih od 4600 do 1500 pred našim štetjem.

Koliščarji ali jezerci so prebivalci, ki so živeli na obrobju velikega jezera ‒ včasih je bilo Ljubljansko barje velika poplavljena ravnica!

Ime so dobili po načinu gradnje naselbin; te so sestavljale kolibe, zgrajene na kolih, ki so jih zabili v dno jezera. Po jezeru so se prevažali z drevaki − ozkimi čolni, izdolbenimi iz debla. Na kopnem so se ukvarjali s poljedelstvom, redili so domače živali in lovili divje.

Barjanska tla še vedno čuvajo mnoge skrivnosti prazgodovinskega življenja, leta 2002 pa so tam našli ostanke najstarejšega kolesa z osjo na svetu. Staro je častitljivih 5150 let, s čimer prekaša vsa antična čudesa!

Kaj so kolišča?

Preveri

Kratek mitološki predah ‒ legendarni argonavti tudi na Ljubljanskem barju?

Argonavti so bili posadka ladje Argo (argo = hiter) z Jazonom na čelu, ki naj bi pred več kot 3000 leti pripluli iz Črnega morja po Donavi in Savi do enega od izvirov Ljubljanice in ustanovili naselbino, danes znano kot Ljubljana.

Naleteli naj bi tudi na veliko jezero ‒ ali pa je bilo to Ljubljansko barje? ‒, kjer so premagali močvirsko pošast. To je zmaj, ki kraljuje v ljubljanskem grbu in se šopiri na Zmajskem mostu … Na prisotnost Argonavtov spominja tudi vrhniški grb ...

In kaj so počeli starogrški junaki na našem ozemlju? No, bežali so! Da bi Jazon, tesalski princ, lahko znova zasedel odvzeti mu prestol Tesalije (pokrajina na severu Grčije), je moral iz dežele Kolhide ob Črnem morju (danes Gruzija) prinesti zlato runo. To je bila precej nemogoča naloga: prepluti je bilo treba Egejsko in Črno morje ter kralju Ajetu odvzeti zlato runo. Posadka ladje Argo je bila sestavljena iz cveta grških junakov, a vendar jim kraja runa, ob katerem je bdel mogočni zmaj, ki ni nikoli spal, ne bi uspela brez pomoči Ajetove hčere, mogočne čarovnice Medeje. Ko so se z runom vkrcali na ladjo, so jim pot iz Črnega morja zaprli razjarjeni kolhidski bojevniki. Ušli so jim tako, da so zapluli v ustje reke Ister (Donava) in se umikali po reki navzgor do Save in potem Ljubljanice … kjer naj bi ladjo Argo razstavili ter jo »na hrbtih« prenesli do Jadranskega morja, po katerem so potem odpluli nazaj domov. Celotno zgodbo si lahko prebereš na povezavi.

Kaj je zlato runo?

Preveri

Slovenska znamenitost tudi Škocjanske jame

Škocjanske jame so zaradi edinstvene naravne in kulturne dediščine vpisane v seznam svetovne dediščine pri Unescu že od leta 1986. So najpomembnejši podzemeljski pojav na Krasu in v Sloveniji ter spadajo med najpomembnejše jame na svetu.

Poleg izjemne naravne lepote se lahko pohvalijo tudi z največjim podzemnim kanjonom na svetu. V Škocjanskih jamah je ohranjen zapleten in ranljiv ekosistem, kjer sobivajo živali in rastline dveh podnebij, sredozemskega in alpskega. Jame in okolica so zatočišče redkih in ogroženih živalskih vrst, med katerimi izstopajo netopirji.

Več o Škocjanskih jamah lahko izveš tukaj.

Katera reka ponika pod skalno steno, vrh katere je vas Škocjan, po kateri se jame tudi imenujejo?

Preveri

Unesco po svetu − Nemčija

Od domala 1000 znamenitosti na Unescovi listi jih je skoraj polovica v Evropi, od tega kar 38 v Nemčiji. Ta je leto 2014 posvetila Unescu – pripravljenih je osem tematskih poti (pod geslom Spomeniki Unescove kulturne in naravne dediščine v Nemčiji), ki povezujejo vse nemške spomenike s seznama svetovne dediščine.

Nemčija je Evropi poklonila nekatere prelomne ideje, ki se pomembno zasukale pota zgodovine. Evropi je predstavila tiskarski stroj (tisk so izumili Kitajci, Nemci pa so izum izpopolnili), ki je pohitril prenos informacij in znanja. Do knjig je tako lahko dostopal malodane vsak, ne zgolj plemiči in menihi!

Morda se ti zdi nenavadno, a tisk v 15. stoletju je bilo veliko odkritje – tako kot danes striček Google, ki ti skuša odgovoriti na vsa vprašanja!

Sprva so tiskali večinoma verska dela, pisana v latinščini, jeziku, ki so ga uporabljali zgolj pri cerkvenih obredih. Martin Luter pa se je zavzemal, da bi ljudje cerkvena dela brali v svojem, govorjenem jeziku. V nemščino je iz latinščine prevedel Biblijo in dosegel, da so lahko sčasoma ljudje knjige brali povsem sami, brez »prevajalcev«! Lutrova Biblija je tako postala največkrat prevajano nemško delo in uvrščeno na prav poseben seznam – Unescovo listo spomina sveta.

Seznam dopolnjuje še eno znamenito nemško delo, Hišne in otroške pravljice bratov Grimm.

Katere od naštetih pravljic sta zapisala brata Grimm?

Preveri

Seznam svetovne dediščine se začne pisati z mestom Aachen

Mesto Aachen leži v Nemčiji, ob meji z Belgijo, izjemno pa je zaradi kulturnega spomenika, s katerim se ponaša – aachenske katedrale.

Katedrala v Aachnu je bila prva med svetovnimi znamenitostmi, ki jo je Unescova strokovna komisija leta 1978 uvrstila na seznam svetovne dediščine. A zgodba o veličastni katedrali se je začela pisati že mnogo prej, pred več kot 1000 leti. Prične se z najpomembnejšim vladarjem zahodne Evrope v srednjem veku.

S pomočjo povezave ugotovi, kdo je ta vladar.

Preveri

Na dvoru v Aachnu se zberejo največji učenjaki

Mimogrede, Karel Veliki je bil zares velik. Bil je 15 centimetrov višji od takratnega povprečnega moškega. A vzdevka Veliki si ni prislužil s svojo postavo, pač pa s svojimi dejanji.

Živel je na prehodu iz 8. v 9. stoletje. Karlu Velikemu je uspelo, kar njegovim predhodnikom ni: številne razdrobljene evropske države, ki so nastale po padcu zahodnega rimskega cesarstva, je združil v enotno, mogočno in veliko državo – imperij. Za prestolnico novega imperija si je izbral kraj v zahodni Nemčiji, mesto Aachen.

V Aachnu je zgradil dvor po antičnih rimskih vzorih in nanj povabil mislece, učenjake in modrece tedanjega časa, saj se je zavedal pomembnosti znanja in izobraževanja. Uspelo mu je zgraditi številne ustanove, ki so skrbele za šolanje in izobraževanje: samostane, samostanske in dvorne šole. V posebnih prostorih samostanov, imenovanih skriptoriji, so prepisali ogromno starejših rokopisnih del, tudi antičnih, ki so se ohranila ravno s karolinškimi prepisi.

Ugotovi, kako lahko še drugače poimenujemo skriptorij.

Preveri

Ena pisava za vse

Pred izumom tiska okoli 1450 so knjige prepisovali, ilustrirali in okraševali ročno. Prepisovalci knjig, običajno menihi, so uporabljali več različic pisav (odvisno od samostana ali države), velikokrat pa so pri prepisovanju črke spreminjali tudi sami.

Zato je Karel Veliki poenotil pisavo, da je ta postala bolj berljiva in čitljiva. Poenotena pisava je bila karolinška minuskula. Ta se je hitro razširila, saj je bila berljivejša od drugih različic. V zahodni Evropi so jo uporabljali do 12. stoletja.

Po Karlu Velikem pa ne poimenujemo zgolj pisave, ampak tudi umetniško obdobje, ki se je razcvetelo v času njegove vladavine. S pomočjo povezave vpiši pravilen odgovor.

Umetniško obdobje Karla Velikega imenujemo karolinška .

Preveri

Unesco zbližuje narode …

Med Unescovimi cilji je tudi spodbujanje strpnega dialoga med različnimi narodi, verami in kulturami.

Mesto Mostar v Bosni in Hercegovini je v srednjem veku zraslo ob bregovih reke Neretve.

Dolga stoletja je prebivalce dveh bregov in dveh ver povezoval kamniti most, ki je postal simbol spoštovanja drugačnosti in vzor za zbliževanje narodov. Na mostu so se prebivalci dveh ver, katoliške in muslimanske, srečevali, kramljali in trgovali.

Vse do vojne v začetku devetdesetih let 20. stoletja, ko je most postal žrtev nesmiselnih sporov in se po večdnevnem obstreljevanju zrušil v reko Neretvo! Leta 2004 so z dna reke Neretve potegnili ostanke starega mostu in iz njih zgradili nov most, Unesco pa ga je sprejel pod svoje okrilje.

Mesto Mostar vsako leto izzove največje junake, da skočijo z 20-metrskega mostu v kanjon reke Neretve.

Brž klikni in si oglej most od blizu, da se prepričaš o korajži skakalcev! Brrr, mi si ne upamo ...

Mesto Mostar je ime dobilo po »mostarih«, kar je tuj izraz za mostninarje.

Kdo so bili mostninarji?

Preveri

… in povezuje kraje!

Pozabi na zabaviščni vlakec smrti, »železna cesta« v Indiji ti ponuja mnogo več!

Po gorski železnici v Modrem gorovju v južni Indiji peljejo najbrž najpočasnejši vlaki v Indiji. Njihova povprečna hitrost je dobrih 10 km na uro. Pa kaj zato! Proga, ki pelje skozi gorske plantaže čajevca in kakovca, je med najstarejšimi in najstrmejšimi na svetu – na komaj 96 km dolgi poti premaga skorajda 2000 metrov nadmorske višine. Proga z zobato letvijo deluje kot lestev, po kateri se lokomotiva vzpenja in pred seboj potiska vlak.

Klikni in se odpravi na superhitro potovanje po indijskih gorskih železnicah!

Morda zdaj bolj razumeš trud, ki so ga vložili v kovanje železne povezave med goratimi predeli Indije. Da bi gorskim železniškim progam (in njenim zaposlenim ter prebivalcem gorskih vasi) zagotovil boljšo prihodnost, jih je Unesco uvrstil na seznam dediščine.

Skočimo nazaj v Slovenijo, na slovensko železno cesto!

V katerem stoletju je v Sloveniji začel voziti vlak?

Preveri

Kdo so bili naši predniki, nas je kdo ustvaril, kako smo nastali?

Imamo ljudje in živali iste prednike? Da? Ne?

Do 19. stoletja so verjeli, da je vsa živa bitja, tudi ljudi, ustvarila višja sila oziroma Bog. Nauk o »božjem izvoru« je ovrgel znanstvenik Charles Darwin, ki je leta 1831 z ladjo Beagle odplul proti obalam južne Amerike. Na raziskovalni odpravi se je ustavil tudi na Galapaškem otočju. Tam je ob opazovanju živali opazil presenetljive podobnosti med vrstami, ki živijo na različnih kontinentih in v različnih življenjskih okoljih.

Takole je potem razmišljal: če imajo nekatere vrste podobne ali enake značilnosti, mar to ne pomeni, da imajo istega prednika? Ali to ne velja tudi za človeka? So telesne značilnosti človeka podobne živalskim?

Na podlagi ugotovitev je razvil teorijo o razvoju vrst, ki jo je poimenoval evolucija.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kaj je evolucija.

Preveri

Seznam žive dediščine

Z Galapaških otokov plujemo na vzhod proti Španiji, na Kanarske otoke.

Otok La Gomera je med najmanjšimi in najzanimivejšimi otoki. Kadar tamkajšnji otoški fantje požvižgajo dekletom, ne gre za nikakršno norčevanje, ampak za prijazen pozdrav ali vprašanje. In za otočane ni prav nič nenavadno, če učenci zjutraj z žvižganjem učiteljici zaželijo dobro jutro ter del pouka nadaljujejo v »žvižgajočem tonu«.

Ta način sporazumevanja, žvižgajoči jezik, so otočani uporabljali že od 15. stoletja, da so se lahko sporazumevali čez globoke kanjone in vulkanske hribe. Tradicija žvižgajočega jezika je v prejšnjem stoletju skorajda izumrla, zato so jo v devetdesetih letih 20. stoletja vpeljali v šole kot obvezni učni predmet. Jezik so aktivno uporabljali v času državljanske vojne na začetku 20. stoletja, danes pa z žvižganjem sporočajo le pomembne informacije, npr. o porokah, o rojstvu ali smrti otočanov …

Oglej si, kako poteka zanimivo sporazumevanje z žvižganjem!

Ta žvižgajoči jezik je uvrščen na seznam žive ali nesnovne dediščine. To naj bi pripomoglo k njegovi ohranitvi, saj jeziki prav tako izumirajo. Pomagaj si s povezavo in ugotovi, koliko je uradnih jezikov v Evropski uniji.

Preveri

Unesco – Protecting World Heritage

World Heritage is a treasure of the Earth!

Unesco – United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation − is a part of the United Nations organisation. Among its other tasks it also tries to protect World Heritage.

Unesco has a list of natural sites as well as buildings all around the world that are considered special and we should help to protect. These sites are called World Heritage.

The list contains natural heritage: amazing natural sites, homes to endangered species; and cultural heritage: ancient buildings, historical monuments.

Match the World Heritage object or landscape to the country it belongs to.

Preveri

UNESCO – geschütztes Welterbe

Die Welterben sind die Schätze der Welt. Die UNESCO (=Organisation der Vereinten Nationen für Erziehung, Wissenschaft und Kultur) ist ein Teil der Organisation der Vereinten Nationen. Eine ihrer Aufgaben ist auch der Welterbeschutz.

Die UNESCO hat eine Welterbeliste mit den Natur- und Kulturdenkmälern, die als etwas Besonderes betrachtet sind und geschützt werden sollen. Diese Denkmäler nennen wir das Welterbe.

Die Liste umfasst das Weltnaturerbe – erstaunliche Natur und das Zuhause der gefährdeten Tier- und Pflanzenarten – und auch das Weltkulturerbe: alte Gebäude und historische Denkmäler.

Verbinde das geschützte Weltkulturerbe mit dem Staat, in dem es sich befindet.

Preveri

Preteklost odpira vrata prihodnosti

Kdaj, misliš, se je pojavil prapraprapradedek tvojega računalnika? Pred desetimi leti? Pred 50 leti? Naka! Prvo računalo so izumili že pred več kot 4000 leti.

Stare civilizacije so za računanje sprva uporabljale prste na rokah. Z njimi je človek sešteval, odšteval in celo množil. Od tod izhaja tudi angleška beseda digit, ki pomeni prst ali število.

Sčasoma, ko so števila postala tako velika in je »zmanjkalo prstov«, so si začeli pomagati s kamenčki ali črtami, ki so jih vrisali v pesek ali ploščo, posuto s prahom. Pojavil se je prvi pripomoček za računanje: abak. Mnogo kasneje, v 13. stoletju, so se Kitajci domislili, da bi kamenčke oziroma kroglice preluknjali in jih nanizali na vrvice. Tako je nastal abak, kakršnega poznamo še danes. V Aziji ga še vedno uporabljajo pri seštevanju, deljenju, množenju, deljenju.

Pomembno je, da razumemo izume iz preteklosti, saj bomo tako laže gradili našo prihodnost. Vsa sodobna računalniška znanost sloni na ideji abaka. Stavki, slike in filmi s tvojega računalniškega zaslona ali sporočila na tvojem prenosnem telefonu so v »računalniških možganih« prevedeni v kombinacije kroglic oziroma številk. Zanimivo, kajne?

Kaj meniš, kaj izvorno pomeni beseda abak?

Preveri