Kaj sploh pomeni beseda recikliranje? Besedica ciklus prihaja iz latinske besede cyclus, ta pa iz stare grške kiklos, ki je v grščini pomenila krog.
Z njo danes označujemo stvari, ki se ponavljajo ali si sledijo v vrsti, na primer lunin ciklus, proizvodni ciklus. Namesto ciklus po naše navadno rečemo cikel.
Besedica re je tudi latinskega izvora, pomeni pa spet, znova, nazaj … Z njo povemo, da se nekaj ponavlja, vrača v prvotno stanje ali prehaja nazaj v stanje, v katerem je že bilo.
Recikliranje pomeni ponovno vračanje odpadnih snovi v njihov življenjski krog in v našo okolico.
Snovi, ki bi sicer za vedno končale na odlagališčih (ali pa celo v kraških jamah, ob rekah in v globelih v gozdovih), zberemo, ločimo, očistimo, predelamo in iz njih ponovno naredimo nekaj, kar se nam zdi koristno.
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)
Oglej si, kako poteka predelava ogromne količine odpadkov. ki jih ljudje pridelamo vsak dan.
Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)
Film prikazuje dogajanje v nekem francoskem centru za ločevanje odpadkov. Tja tovornjaki vsak dan pripeljejo 150 ton embalaže. Delavci nekatere odpadke med seboj tudi ročno ločujejo.
Kako pridejo odpadki v ločevalnem centru od kraja, kjer jih tovornjaki odvržejo, do delavca?
Tako je. In ker vidiš, da delo ni najbolj prijetno, skušaj čim temeljiteje razvrstiti odpadke in prihraniti tem delavcem odvečno delo.
Naka. Vklopi možgane, oglej si film, uporabi povezavo in poskusi še enkrat!
Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)
V filmu lahko vidiš, kako stresejo odpadke s tekočega traku na vibracijsko mizo. Tam ločijo pločevinke in odpadke iz stekla od odpadkov iz plastike. Kaj pa uporabijo za ločevanje železnih delov?
Bravo, odlično opazuješ in razmišljaš!
Uh, morda vklopiš možgane, da jih bo potegnilo k znanju kot železo k magnetu?
Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)
Ali si je recikliranje izmislil človek? Besedo recikliranje si je res izmislil človek, saj pred pojavom človeka ni bilo besed. Postopek recikliranja pa si je izmislila kar narava sama.
Največje recikliranje je recikliranje ogljikovega dioksida (CO2), ki nastaja pri gorenju in dihanju. Rastline in oceanski mikroorganizmi potrebujejo ogljikov dioksid kot hrano, ki jo s fotosintezo predelujejo v svoja tkiva, pri tem pa izpuščajo kisik. Oglej si spletno stran in spoznaj, kako sta povezana kisik in ogljikov dioksid.
Kateri dve trditvi sta pravilni?
Odlično, dober začetek! Pa saj to zate sploh ni bilo težko. Najtežje šele prihaja!
Uuups, to si se pa gotovo zaklikal. Najbolje, da ta svoj klik recikliraš!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)
Naravno recikliranje odpadnega ogljikovega dioksida(CO2) je čudovito delovalo, dokler se ljudje nismo toliko namnožili in razvili, da ustvarimo in izpustimo več dioksida, kot ga narava lahko pogoltne in predela.
Z avtomobili, ladjami in letali, radiatorji, grelniki za toplo vodo in številnimi drugimi pripravicami izpustimo za tretjino več CO2, kot ga narava lahko obdela in reciklira. Izpustimo ga okrog 30 gigaton, 12 gigaton ga predelajo oceani, 8 pa rastline s fotosintezo. Gigatona je milijarda ton, podobno, kot je gigabajt v računalniku milijarda bajtov.
Oglej si zemljevid sveta, na katerem imaš označene države, ki izpuščajo v zrak preveč ogljikovega dioksida (z miško se pomikaj po zemljevidu in izpisala se ti bodo imena držav).
Označi pravilni trditvi.
Odlično! Gigatone ogljikovega dioksida so ti očitno povsem jasne.
Eh, žal ne bo prav. Gigatone so zoprna reč, ker si jih ne moremo niti približno predstavljati. Tudi milijarderji imajo težave, kadar morajo prešteti milijardo svojih kovancev ali se ukvarjati z odvečnim ogljikovim dioksidom v ozračju. Poskusi še enkrat!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)
Zakaj snovi recikliramo? Nekdaj so odpadke vozili naravnost na odlagališča. Tam so nastajali kupi in nato prave pravcate gore odpadkov. Zato je številnim odlagališčem zmanjkovalo prostora.
Več kot industrija naredi, več je potem odpadkov. Teh pa ne želi nihče, saj z njimi uničujemo naš planet. Zato moramo zmanjšati količino odpadkov. Kako lahko to naredimo, si oglej na spletni strani za mlade Evropejce.
Označi štiri dejanja, s katerimi lahko prispevamo k zmanjševanju odpadkov.
Ne bo prav. Razmisli in uporabi povezavo, potem pa opravi popravni izpit!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)
Zakaj moramo odpadke pazljivo ločevati?
Oglej si kratek film, v katerem boš spoznal, kako ljudje škodujemo naravnemu okolju, ker izdelujemo in kupujemo preveč, potem pa svoje odpadke nemarno odmetavamo.
Naj ti to pomaga pri razmišljanju, ali ne bi morda rajši uporabljal izdelke iz naravnih materialov, zares skrbel za ločevanje odpadkov in nikoli ne odmetaval plastike v naravi!
V tem kratkem filmu vidiš, kako na enem od oddaljenih otokov na našem planetu več deset tisoč mladih ptičev leži na tleh mrtvih, v njihovem telesu pa so plastični odpadki.
Kdo so ogroženi ptiči iz filma?
Odlično. Zdaj pa dvakrat razmisli, preden kupiš novo plastenko − res ne moreš uporabiti kakšne stare ali piti vode iz pipe, doma skuhanega čaja ali kaj podobno zdravega in neškodljivega?
Hm. Poglej si še enkrat film na povezavi in poskusi še enkrat!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)
Že na začetku te učne poti si v filmu videl, da morajo v odlagališčih odpadke skrbno in natančno ločiti na različne vrste. Le tako jih je mogoče reciklirati.
Nekatere odpadke lahko ločujejo stroji, veliko pa jih mora pregledati človek. Če bi kar vse zmetali skupaj, bi dobili nekoristno in neuporabno brozgo, iz katere ne bi bilo mogoče nič narediti.
Oglej si spletno stran. Tam izveš tudi, kaj je ekološki otok. Ali veš, da recikliranje samo enega kilograma papirne embalaže prihrani 900 gramov CO2 in reši eno petino drevesa?
Na spletni strani o ločevanju odpadkov si lahko ogledaš zanimive filmčke in izveš še več o ločevanju odpadkov.
Kako imenujemo prostor, kjer so nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov?
To je otok.
Odlično! Bi lahko potem rekli, da si ti pravi ekološki otrok?
Ups, ne bo prav! Preberi nalogo še enkrat, uporabi povezave in uspelo ti bo!
Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)
Za lažje ločevanje in razlikovanje različnih vrst odpadkov so izdelki opremljeni s simboli. Oglej si najbolj pogoste.
Različne vrste plastike so opremljene s številčnimi simboli. Najbolj pogost simbol v zvezi z recikliranjem pa je Mobiusov simbol.
Mobiusov simbol označuje izdelek, ki je narejen tako, da se ga po koncu življenjske dobe lahko zbira in ponovno uporabi. Vsak krak na oznaki predstavlja del verige, ki je potrebna za recikliranje: zbiranje, predelava v nov izdelek in nakup izdelka iz reciklaže.
Poveži simbole z njihovo razlago.
Odlično! Priporočamo, da si ob nakupu pozoren na simbole, saj boš tako videl, ali je izdelek okolju prijazen.
Ne drži! Pomagaj si s povezavo na strani.
Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)
Poleg simbolov, ki označujejo okolju prijazen izdelek ali reciklažo, pa je dobro, da poznaš tudi simbole za nevarne snovi. Nekatere od njih lahko morda srečaš tudi doma, na primer med čistili.
Takih izdelkov se skrbno izogibaj, saj so nevarni za človeka in njegovo okolje. S temi izdelki je treba ravnati tako, kot piše v navodilih, pozorni pa moramo biti tudi na to, kako se jih primerno znebimo.
Poveži simbole za nevarne snovi z njihovo razlago.
Tako je! Zato pazljivo, kadar opaziš simbole za nevarnost.
Hej, ne se hecat, ker je to v tem primeru nevarno. Oglej si povezavo, zares dobro zapomni te simbole in hitro ponovi vajo!
Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)
Organski odpadki ne spadajo med običajne komunalne odpadke, saj nepredelani škodljivo vplivajo na okolje. Če pa takšne odpadke predelamo, jih kompostiramo, lahko tako pridobimo nove organske snovi – kompost. Oglej si, kaj spada med organske oziroma biološke odpadke.
Sodobna odlagališča odpadkov, kot je to (na slikah) na Ptuju, imajo poseben oddelek za kompostiranje organskih odpadkov. V teh zabojnikih je skrita prava kemijska tovarna, ki nekoristne odpadke iz gospodinjstva predeluje v koristen kompost.
Razen milijona cevi se pravzaprav ničesar ne vidi. Fotografije so posebej zanimive prav zato, ker so strašansko nezanimive. Proces spremljajo in vodijo računalniki. Največ težav pri kompostiranju povzročajo plastične vrečke, ki se še vedno pogosto najdejo med odpadki. Zato ne nagajaj z metanjem vrečk v zabojnike za organske odpadke!
Kaj je kompost? Označi dve pravilni trditvi.
Tako je. Kompost lahko na vrtu uporabimo kot gnojilo. Solata nam bo zanj hvaležna in se bo zahvalila z bujnimi širokimi listi.
Ufff, a se ti hecaš? Hitro predelaj svoje odpadke v kaj bolj koristnega.
Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)
Tovornjak za ekološko zbiranje odpadkov.
Za naše odpadke skrbijo komunalne službe. Te so doma v vsakem večjem kraju. Če jih ne bi bilo, bi se odpadki kopičili pred našim pragom, v kuhinji in na koncu celo v kopalnici.
Oglej si, katera dela še opravljajo komunalne službe.
Katera od dejavnosti ne spada med opravila komunalne službe?
Odlično obvladaš, ti res nisi za na odpad!
Hej, a spiš?! Se ti je morda zatresla roka in si narobe kliknil? Daj, razmisli in ugani pravo.
Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)
Odpadne baterije in akumulatorji
Baterije so sicer majhne, jih je pa veliko. Zato nikar ne misli, da jih lahko kar tako zavržemo.
Oglej si, zakaj je treba baterije zbirati ločeno.
Akumulator in baterija sta si v zasnovi podobna, le da je mogoče akumulator polniti celo do tisočkrat, baterij pa ne − so za enkratno uporabo. Vsak mobilni telefon ima svoj akumulator, iz katerega črpa energijo, kadar ni priključen na omrežje.
Kateri dve trditvi držita za odpadne baterije in akumulatorje?
Tako je! Kar pogumno naprej, da se bo sklenil krog.
Hmmm, vklopi baterije − opsala, prav bi bilo možgane − in jih poveži s svetom.
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)
Odpadna elektronska in električna oprema
V elektronskih in električnih napravah je veliko različnih snovi, ki omogočajo njihovo delovanje.
Poleg kovinskih povezav so v njih še kondenzatorji in čipi ter še marsikaj. Glavne sestavine čipov (procesorjev, pomnilnikov, zaslonov) so polprevodniki, ki so iz silicija, galija, arzena, germanija in drugih eksotičnih snovi, ki jih v vsakodnevnem življenju ne srečujemo. Nihče se na primer še ni na cesti spotaknil ob veliko gmoto galijevega arzenida.
Za zbiranje teh naprav imamo v Sloveniji posebne prostore, ki jih imenujemo zbirni centri. Oglej si seznam zbirnih mest in poišči, kje je zbirno mesto za tvoj kraj.
Koliko je v Sloveniji zbirnih centrov?
Aha. No, približno ravno toliko, kot jih potrebujemo glede na to, kako velika je naša država in koliko nas v njej živi.
Uf, pomisli, uporabi glavo in povezavo ter ponovi vajo.
Stopnja: Veliki finale (15 od 20)
Oglej si, kako je treba ravnati z nevarnimi odpadki.
Označi tri odgovore, ki povedo, česa ne smemo početi z nevarnimi odpadki.
Bravo, res fajn, da ne mečeš nekaj tako nevarnega v navadne smeti!
Ojoj, nikar! Malce razmisli in ponovi vajo ter glej, da ne boš kdaj mešal nevarnih odpadkov z navadnimi.
Stopnja: Veliki finale (16 od 20)
Imate doma kakšen star mobilni telefon, ki ga nihče več ne uporablja? Recikliraj ga − no, to stori šele potem, če babi ali dedi ali teta ali stric ali katera koli druga oseba zares ne želi podedovati tvojega starega telefona! Ali pa, če je ta zares preminil in si zasluži svoj grob.
Preberi, kaj pomeni recikliranje mobilnega telefona.
Kratek film o recikliranju mobilnih telefonov si lahko v angleščini ogledaš na tej povezavi. Prva polovica filmčka je malce dolgočasna in jo lahko preskočiš, drugi del pa je bolj konkreten in zanimiv, saj vidiš razstavljene odslužene mobilne telefone na tekočem traku in celo ploščico zlata, ki so jo naredili iz tistih malih, očem skoraj nevidnih zlatih nitk, ki so v mobilnih telefonih. (Več sto so jih potrebovali, da so dobili dovolj zlata za tanek zlat prstan, zato nikar ne razstavljaj svojega telefona, ker od zlata v sledovih res ne boš imel nič!)
Oglej si, kam lahko odneseš odslužen mobilni telefon in morda dobiš novega ceneje.
Ugotovi, kakšen je postopek odkupa rabljenega mobilnega telefona.
Voila, bi rekli Francozi. V našem primeru bi to lahko pomenilo nekaj v smislu: Ste videli bistro bučo?
Uh, ne se hecat! Hudo narobe, klikni še enkrat, pa ne na isto izbiro!
Stopnja: Veliki finale (17 od 20)
Na strani ločevanje odpadkov se pouči, katere odpadke je še potrebno ločeno odvreči oziroma jih odnesti v zbirne centre.
Kateri dve vrsti odpadkov je še treba posebej ločevati poleg bioloških odpadkov, nevarnih snovi, plastične in kartonske embalaže, stekla in odpadne elektronike?
Obvladaš! Odpadna zdravila spadajo med nevarne odpadke. Odneseš jih lahko tudi v lekarno, za njihovo odstranitev, če niso več uporabna in ne ustrezajo merilom, pa je poskrbljeno s sežigom. Če odvržemo zdravila med navadne komunalne odpadke ali v straniščno školjko, lahko povročimo veliko škodo v naravi. Tako odvržena zdravila vplivajo na razvoj in razmnoževanje (mikro)organizmov, škodljiva pa so tudi za zdravje ljudi.
Uf, ne bo prav. Odgovor je preprost in vsebuje avtomobilska obuvala ter domačo lekarno.
Stopnja: Veliki finale (18 od 20)
Odlično! Tudi z majhnimi dejanji prispevamo k temu, da bomo lahko še dolgo živeli na našem planetu.
Hej, ne se takole hecat v Veseli šoli, da ne bo postala Huda šola! Vklopi svoje nakravžljane možgane in povezavo ter ugani pravo!
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemško, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
Recycling
Write the correct words and into the correct gaps in the sentences. consumption / raw / landfills / saves / recycle
Recycling is the process of turning used products into materials.
Recycling natural resources by reducing energy .
Less energy is needed to a product than make a new one.
It also reduces the growth of .
Excellent! Well done!
Sorry, that’s not it! Try again by using the words above!
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to nemško nalogo, če se učiš nemščino. Če si že rešil angleško nalogo in nemško ne znaš, klikni gumb Naprej.
REZYKLIEREN
Ziehe die richtigen Wörter in die richtigen Lücken in den Sätzen.
Energie / Rohstoffe / Mülldeponien / gespart / rezyklieren
Rezyklieren ist ein Prozess aus verbrauchten Materialien zu gewinnen.
Durch Rezyklieren wird mit Rohstoffen und man verbraucht weniger .
Man braucht weniger Energie um ein Produkt zu als ein Neues herzustellen.
Es reduziert auch den Zuwachs der .
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Verscuh noch einmal!
Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)
Odlično, si pravi reciklator. Sedaj pa glej, da boš tudi svoje znanje še velikokrat ponovno uporabil in ga tudi kdaj recikliral;) No, hitro, vpiši še svoj naslov za morebitno nagrado!
Uuupsss … Poskusi še enkrat, da bo prav!
