Danes se nam zdi povsem samoumevno, da nekdo napiše sporočilo, pošlje paket po pošti, pošlje e-pošto ali SMS.
Se kdaj vprašaš, kdaj so ljudje začeli pisati sporočila? Na kaj so jih pisali, kako so se obveščali? Morda poznaš legendo o slu tekaču iz bitke pri Maratonskem polju, ki je tekel tako vztrajno in hitro, da je predal sporočilo o zmagi, potem pa takoj izdihnil?
Uh, očitno je bilo včasih smrtno nevarno biti sel ...
Pridi, odpotujva v pestro zgodovino človekovega sporočanja: od prvih sporočil, napisanih na papirus in zavitih v živalsko kožo, do znamk, zaradi katerih so se prelivala življenja, vse do današnjega preprostega klika: Pošlji e-pošto.
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)
Pozorno si oglej film in vstopi v svet prenosa sporočil od pradavnine do danes.
Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)
Angleški avtobus je bil na svojem začetku ustvarjen v obliki poštne kočije. Vir: arhiv MKZ.
V filmčku je zaigran prizor tekmovanja v prenosu sporočil.
Kateri prenosi sporočil so omenjeni ali prikazani?
Odlično. Kaj čakaš, pogumno naprej!
Ups, ne bo prav. Ponovno si oglej film in označi štiri načine prenosa sporočil iz filma.
Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)
Golobi so bili tisočletja zanesljivi poštni sli.Vir: Shutterstock.
V filmu je prikazano, kako eden od igralcev uporabi konja za hitrejši prenos sporočil, medtem ko se tekmovalka odloči, da bo sporočilo poslala z golobom.
Kako se imenuje golob za prenašanje sporočil?
To je golob .
Bravo, na krilih poleti naprej − no, ups, nazaj v zgodovino pošte ...
Uh, verjetno si se zatipkal. Če res ne gre, pa si pomagaj s povezavo.
Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)
Sedež Pošte Slovenije. Vir: Pošta Slovenije.
Ljudje si prenašamo sporočila že od začetkov znane zgodovine. Že v pradavnini so si ljudje pomagali tako, da so se obveščali, kje je plen ali ogenj, kje se skriva sovražno pleme … Najverjetneje so taka sporočila prenašali hitri in vzdržljivi pripadniki plemen.
Nekateri zapisi iz preteklosti, stari kar od pet do šest tisoč let, že govorijo o glasniški službi in prenosu sporočil na daljavo. S prenosom sporočil se še danes ukvarja organizacija, imenovana pošta. Pri nas je to Pošta Slovenije.
Kaj je pošta?
Bravo! Ampak tole je bilo verjetno otročje lahko, le čakaj …
Ufff, ponovi vajo. In zberi se prosim, saj nismo zares v šoli, da bi se hecali!:)
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)
Zapis na pergamentu. Vir: Wikipedia.
Prvo ohranjeno pismo izvira iz stare Perzije in je staro približno 4000 let. Napisano je na glineni ploščici, saj takrat papirja še niso poznali. Stare civilizacije so za pisanje uporabljale tudi druge materiale.
Poveži materiale za pisanje z njihovo razlago.
Odlično! Ker pa je bilo pisanje na takšne materiale zamudno in včasih tudi zelo drago, pisanje sporočil ni bilo v navadi, kot je danes.
Hm, če malo razmisliš ali si pomagaš s povezavama, bo gotovo uspelo. Nooo, pomisli še enkrat!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)
Prizor iz bitke iz 490 pr. n. št., upodobljen na sarkofagu.Vir: arhiv MKZ.
V času stare Grčije niso poznali organizirane poštne službe. Sporočila so prenašali hitri sli ali tekači.
Med legendarne tekače spada Filipid (pravijo mu tudi Fidipides), atenski vojščak. Ta je po bitki med Grki in Perzijci (5. st. pr. n. št.) tekel v Atene, da bi sporočil novico o grški zmagi. Ko je pritekel do Aten, mu je uspelo izdaviti le: »Zmagali smo,« takoj zatem pa je izdihnil od izčrpanosti.
Za katero bitko gre? Oglej si upodobitev dela bitke v angleščini.
Čestitamo, obvladaš! Bitka pri Maratonu ni bila odločilna bitka v boju med Perzijci in Grki, vendar pa je prva grška zmaga nad dotlej neporaženimi Perzijci dala Grkom nove moči.
Ne, ne, ne! Raje uporabi svoje logične in bralne sposobnosti, pa bo šlo.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)
Filipid preda sporočilo o zmagi Atencev nad Perzijci. Vir: arhiv MKZ.
Prikaz vdora Perzijcev v grško deželo. Vir: arhiv MKZ.
Zaradi Filipidovega truda so se tekači na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah (leta 1896) pomerili v maratonu.
Koliko kilometrov šteje maraton? Njegova dolžina naj bi ustrezala dolžini od bitke pri Maratonskem polju do Aten, ki jo je pretekel Filipid.
Maraton je dolg dobrih kilometrov.
Res je! Za začetek se lahko udeležiš kakšnega rekreativnega maratona (10 km) pri nas – takšen tek ni mačji kašelj!
Hm, odgovor je za dva kilometra daljši od 40. Hitro ga vpiši, si šele na dobri tretjini poštnega maratona!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)
Rimska cesta v Pompejih. Vir: Wikipedia.
Prva znana pošta kot organizacija je iz časa starega Rima. Imenovala se je cursus publicus, več o njej pa lahko izveš na povezavi.
Cursus publicus ne označuje samo pošte. Kaj pomeni ta oznaka v starem Rimu?
Bingo! To je bilo poimenovanje za javni promet v rimskih časih.
Ups, verjetno ti je roka skočila na popolnoma napačno izbiro? Naj ti pomaga prometna organizacija – vse poti vodijo v Rim.
Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)
Rimski imperij je bil velik in močan, zato so imeli Rimljani zelo dobre prometne povezave med različnimi kraji. Ceste so bile široke tudi do šest metrov in tlakovane.
Rimski miljni kamen. Vir: Wikipedia.
Naloga cursus publicus je bila prevoz potnikov in prevoz blaga ter pisnih sporočil. Ob cestah so bile na en dan hoda postavljene prave postaje s prenočišči, kjer je sel, trgovec ali popotnik lahko prespal, zamenjal konja, se najedel in odpočil, naslednji dan pa nadaljeval pot.
Ob cestah so bili postavljeni miljni kamni, kažipoti, ki so popotnika obveščali o razdaljah na poti. Ti obcestni kamni so bili izdelani iz ene same skale. Bili so okrog dva metra visoki in več kot pol metra široki. Postavljeni so bili na vsakih 1478,5 metra, to je tisoč rimskih korakov (= milia passuum), od koder izhaja izraz milja. Rimsko cestno omrežje naj bi obsegalo kar 75.000 km!
Pomagaj si s povezavo ali kalkulatorjem in preračunaj, koliko rimskih milj je približno 15 kilometrov?
15 km je približno rimskih milj.
Odlično. Pri starih Rimljanih je bila milja dolžinska mera, ki je označevala približno 1500 metrov. Zdaj je bolj znana angleška in ameriška milja, ki je dolga približno 1609 metrov. Poznamo tudi morsko ali navtično miljo, ki je dolga 1852 metrov.
Ti ga pa sekaš! Daj, lepo prosim, uporabi glavo ali v slabšem primeru kar kalkulator za preračun.
Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)
Ozemlje rimskega imperija. Vir: wikipedia.
Zemljevid, ki prikazuje veličasten obseg rimskega cestnega omrežja v četrtem stoletju, se imenuje Tabula Peutingeriana. Na tej povezavi si lahko ogledaš njegov obseg po delih.
Čez Slovenijo so vodile tri glavne rimske poti: Aquileia – Emona, Emona – Petovia in Emona – Siscia (Sisak na Hrvaškem).
Ob rimskih cestah so bile postavljene poštne postaje. Te so bile lahko manjše, kjer so sli izmenjevali samo konje, ali pa večje, ki so bile tudi prenočišča. Te so se imenovale mansiones in so morale imeti najmanj 40 konj, hrano in postelje.
Poveži slovenska imena mest z latinskimi poimenovanji.
Odlično. Veni, vidi, vici – prišel, videl, zmagal! To zdaj drži zate, sicer pa je to izrekel znani rimski vojskovodja Julij Cezar.
Uff, so možgani zastareli, ker se ukvarjajo s starim vekom? Hitro razmisli in ponovi vajo.
Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)
Sel v srednjem veku predaja pismo. Vir: arhiv MKZ.
Po propadu rimskega imperija (leta 476) se je začel srednji vek, ki je trajal približno 1000 let (do leta 1492).
V srednjem veku je dobro organizirana rimska poštna služba propadla. V srednjem veku preprosti ljudje niso znali brati in pisati, zato si pisnih sporočil niso mogli pisati. Ustno so sporočila in novice iz kraja v kraj prenašali trgovci, potujoči pevci in igralci ter drugi redni popotniki.
Poveži vrste pošte v srednjem veku.
Odlično ti gre, si čez sredino, v poznem srednjem veku učne poti. Kot vsi sli pogumno naprej!
Hm, razmisli in ponovi vajo!
Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)
Knjiga in pečat. Vir: Shutterstock.
V srednjem veku so znali brati in pisati le plemiči in cerkveni dostojanstveniki. Ti so imeli svoje sle, ki so sporočila prenašali za plačilo. Ker je bil srednji vek za popotnike lahko tudi zelo nevaren, so bili ti sli oboroženi, da so se ob napadu roparjev lahko branili. Marsikatera sporočila so nosila velike skrivnosti ...
Zato so sporočila »zaprli« na poseben način. Če je bil ta znak odlomljen, je to pomenilo, da je nekdo pošiljko odprl.
S čim so v srednjem veku »zaprli« sporočilo? To je bil hkrati tudi znak pošiljatelja …
Tako je. S pečati se sicer ukvarja posebna veda, imenovana pečatoslovje. Sicer so pa sporočila že zelo kmalu vstavljali v ovojnice. Prve ovojnice so bile narejene iz tkanine ali živalske kože, Babilonci pa so pisma zavili v tanke liste gline, ki so jih potem celo zapekli, da so bila varno shranjena pred neželenim odpiranjem!
Hm, če izbereš drugo najkrajšo besedo in si jo zapomniš, zagotovo uganeš pravo. Kaj še čakaš?
Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)
Odkritje novega sveta. Vir: Wikipedia.
Leto 1492, ki označuje konec srednjega veka, naj bi bilo tudi rojstno leto ljubljanske glavne pošte, saj naj bi bila po nekaterih podatkih ta letnica navedena kot ustanovna letnica ljubljanske pošte v starih listinah.
Katero pomembno odkritje pa se je zgodilo leta 1492?
Tako je, čeprav so bili pred tem v Ameriki že Vikingi, pa leto 1492 še vedno velja kot leto odkritja te celine. Sicer je pa Marco Polo potoval že v 13. stoletju, Cook pa je Avstralijo odkril šele leta1770.
Ne se hecat, Kolumb ni odkril dežele izmišljije. Hitro ponovi vajo.
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)
Kot je bilo prikazano že v filmu, sli niso le pešačili in jahali konjev ali kamel, nekateri so tudi letali po zraku. Že od starega veka naprej so za prenašanje sporočil uporabljali tudi prav posebne golobe.
Je to golob pismonoša ali glasnik miru, morda oboje? Vir: Shutterstock.
To so posebno vzgojeni golobi, hitri in vztrajni letalci, ki se vračajo k svojemu golobnjaku in golobarju. Še pred kakšnim stoletjem so golobe v obeh svetovnih vojnah množično uporabljali v vojaških enotah za prenos nujnih sporočil.
Golobi imajo na nogi privezan tulec z zvitim sporočilom. Letijo lahko s hitrostjo do 50 km/h. Sel, ki je sporočila prenašal peš, je lahko na dan prehodil do 30 kilometrov, na konju pa je prepotoval od 50 do 100 kilometrov.
Oglej si povezavo, kjer prikažejo, kako je golob ponekod še vedno hitrejši od modernih načinov komunikacije.
Beli golob pa se velikokrat uporablja simbolično. Kaj predstavlja beli golob?
Beli golob je:
Čestitamo za miroljubne namene! Beli golob je pogosto upodobljen z oljčno vejico v kljunu. To izvira iz biblijske zgodbe o vesoljnem potopu, ko je Noe spustil goloba z barke, da bi tako ugotovil, ali je še vedno voda po vsej zemlji. Golob se je vrnil z oljčno vejico v kljunu, kar je bil dokaz, da je ponekod že kopno.
Ups! Če bi nekdo ob bližnjih spustil belega goloba, kadar tečnariš, bi bil to poziv k miru. Jasno?
Stopnja: Veliki finale (15 od 20)
Maketa poštarja iz Muzeja pošte in telekomunikacij. Vir: Muzej pošte in telekomunikacij.
V novem veku je prenos sporočil oziroma pošta doživela razvoj. V 16. in 17. stoletju so bile poštne zveze še bolj redke in preproste. Poštne postaje so uporabljali tudi kot gostilne, ki so morale potnikom ponuditi prenočišče in hrano.
V 18. stoletju, ko sta v Avstriji vladala Marija Terezija in Jožef II., je dosegel poštni promet velik razmah.
Pošta je bila pod okriljem države. Ustanovljeni so bili poštni uradi in v njih zaposleni poštni mojstri. Pošto so prenašali oziroma prevažali postiljoni. Ti so bili predhodniki današnjih poštarjev in so vozili poštne kočije. Imeli so uniforme in poštni rog, s katerim so dajali znamenje ob prihodu, odhodu ter znamenje za prost prevoz.
Oglej si povezavo in ugotovi, kako se je imenoval poštni voz v 18. stoletju.
Odlično! Ali veš, da beseda TAXI, ki označuje službo za prevoz potnikov, najverjetneje izvira iz opravljanja poštne službe, ki jo je v 16. stoletju na nemškem ozemlju prevzela družina Taxis?
Uha, ne bo šlo. Pravi odgovor se začne na d ...
Stopnja: Veliki finale (16 od 20)
Letak, v katerem iščejo mlade jezdece Pony Expressa, po možnosti sirote. Vir: wikipedia.
V Ameriki se je sredi začetka državljanske vojne pojavila poštna storitev, imenovana Pony Express.
Ta storitev je zaposlovala odlične mlade jezdece, ki so bili pripravljeni neustrašno gnati konje v polnem galopu z ene obale na drugo in tako vzpostaviti zvezo med ameriškim vzhodom in zahodom. Jahali so dan in noč, v vsakem vremenu.
Organizacija Pony Express je imela več kot 100 postaj (za menjavo konjev in jahačev), okrog 80 jahačev in od 400 do 500 konj. Čeprav je delovala le dobro leto in pol, se je v ameriško zgodovino vpisala z razvpitimi jahači, kot je bil Buffalo Bill. Za pot, približno 2500 kilometrov zračne razdalje, so potrebovali samo deset dni!
Oglej si povezavo v angleščini, kjer je prikazana tudi njihova pot prenosa sporočil.
Poveži, da bo prav.
Klanjamo se, odlično ti gre! Še čisto malo ...
Uf, daj ponovi vajo! Saj vemo, da je zunaj mraz, ampak odtajaj možgane in hitro poveži, da bo prav.
Stopnja: Veliki finale (17 od 20)
Soba v Muzeju pošte in telekomunikacij. Vir: Muzej pošte in telekomunikacij.
Železnica omogoči dostopne poštne storitve. Vir: arhiv MKZ.
Oglej si stran Muzeja pošte in telekomunikacij.
Ta na ogled ponuja zanimivo zbirko zgodovine pošte in telekomunikacij. Ali veš, da je bil idejni oče poštne znamke Slovenec Lovrenc Košir? Da se je znamka pojavila po tem, ko je postala poštna storitev bolj dostopna vsem prebivalcem?
Na boljšo dostopnost pošte je vplival razvoj železnice. Takrat se je ves poštni promet s cest preselil v železniške vagone, imenovane ambulance. To so bili pravi poštni uradi. Preurejen poštni urad iz 20. stoletja pa si lahko na lastne oči ogledaš v Muzeju pošte.
Železnica je v resnici obstajala pred vlakom: vagone so po tirih ročno potiskali ljudje, vlekli konji ... Razvoj železnic je spodbudil izum parnega stroja.
V katero stoletje spada ustanovitev železnice na slovenskem ozemlju?
Res je, 19. stoletje je bilo z industrijsko revolucijo na veliko področjih stoletje napredka. Ti pa napreduješ tako dobro, kot je v dobrih starih časih v primerjavi s pešci šibala parna lokomotiva!
Opa, dober kiks. Razmisli − to je bilo pred dvema stoletjema, bo zdaj šlo?
Stopnja: Veliki finale (18 od 20)
Prva poštna znamka na svetu, Penny Black. Vir: Wikipedia.
Znamka iz serije prvih slovenskih poštnih znamk. Vir: Pošta Slovenije.
V 19. stoletju se skladno z razvojem pošte pojavi tudi prva poštna znamka. Ta je bila izdana v Veliki Britaniji (1840). Imenovala se je Penny Black − črni peni: bila je črne barve in vredna en peni.
Ljudje že od nastanka znamk naprej zbirajo znamke. Zbiratelji znamk se imenujejo filatelisti, zbiranje znamk je filatelija.
Slovenija je dobila svoje prve znamke leta 1919, po koncu prve svetovne vojne. Kako so se imenovale prve slovenske poštne znamke?
Odlično napreduješ! Ena od znamk v seriji Verigarji upodablja golega sužnja, ki trga verige s sebe. Tako izraža simbolično osvobajanje slovenskega naroda izpod avstro-ogrske monarhije. Ti pa si prava glavca in morda nekoč postaneš glavna znamka galaksije znanja Vesele šole:)
Uf, uff, ufff. Bi klik na povezavo razklenil tvoje verige ugibanja?
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
Znak državne poštne storitve v Veliki Britaniji. Vir: Shutterstock.
Match the words with the meaning of the emphasized words in the sentences in the left column.
Excellent! Well done!
Sorry, that’s not it! Try again!
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Verscuh noch einmal!
Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)
Končno – pristanek v današnjem času! Zdaj je prenos sporočil večinoma elektronski. Prvo elektronsko poštno sporočilo (e-pošta) je bilo poslano leta 1971, ko je ameriški oddelek za obrambo raziskoval računalniška omrežja in ustvaril ARPANET – predhodnika današnjega interneta.
Verjetno tudi ti uporabljaš prenos sporočil po internetu, pa naj bo po e-pošti, skypu, facebooku ... − načinov je res veliko. Toda sporočila so že od nekdaj lahko tudi nevarna, če pridejo v neprave in zlonamerne roke. Ugotovili smo, da so jih včasih pečatili s posebnim voskom in preverjali, da ni voska nihče prelomil.
Danes je lahko sporočanje po internetu nevarno predvsem zaradi prevzema identitete. To pomeni, da se nekdo pretvarja, da je nekdo drug. Prihaja tudi do smetenja − v svoj e-poštni nabiralnik prejemaš neželeno oglasno e-pošto, smetje, imenovano spam.
Oglej si skeč v angleščini britanske komične skupine Monthy Pyton, v katerem se pojavlja na jedilniku mesna konzerva Spam, ki je na nesrečo lačnih gostov v čisto vsaki hrani na jedilniku ... Brrr, groza!
Na svetovnem spletu prežijo tudi druge nevarnosti, zato te lahko nepremišljeno objavljanje in druženje na spletu pripeljeta v čisto zaresne težave. Z nevarnimi vsebinami na spletu (sovražnim govorom, otroško pornografijo idr.) se ukvarja organizacija Spletno oko.
Z varnostjo na spletu se pri nas ukvarja center za varno rabo spleta safe.si. Oglej si njihovo spletno stran in odgovori na vprašanje.
Katera od spodnjih pravil za varno uporabo spleta so NAPAČNA?
Bravo. Odlično sporočaš in prenašaš svoje znanje naprej, kapo dol! Vpiši še svoj naslov za morebitno nagrado in se vidimo prihodnjič.
Lepo te prosim! Klikni na povezavo centra za varno rabo interneta, se malce zberi in premisli ... Zdaj bo pa šlo, kajne? :)
