Vroča srca na snegu

»Vroče. Mrzlo. Tvoje.« To je geslo tokratnih, 22. zimskih olimpijskih iger (ZOI). Te potekajo v Sočiju v Rusiji.

Prizorišče tokratnih zimskih olimpijskih iger so izbrali na glasovanju pred sedmimi leti. Kar se zdi zanimiva izbira, saj gre za poletno obmorsko letovišče z vlažnim in vročim podnebjem, od katerega pa so gore oddaljene le 60 kilometrov. Povprečna zimska temperatura je 6 stopinj Celzija, zato se igre v samem Sočiju odvijajo v dvoranah, sicer pa na urejenih prizoriščih v planinah.

Naprej

Na ZOI 2014 sodeluje 87 držav in okrog 2900 športnikov.

Vsake olimpijske igre imajo svoje maskote, zaščitne znake. Soči ima kar tri: severnega medveda, evropskega kunca in močno ogroženega amurskega (sibirskega) leoparda.

Naprej

Življenje severnega medveda

Rusija, največja država na svetu, prizorišče letošnjih zimskih olimpijskih iger, dežela ognja in ledu, ki obsega kar devet časovnih pasov, je tudi dežela polarnih medvedov in tigrov.

V filmčku je predstavljen delček življenja severnega medveda, imenovanega tudi beli ali polarni medved. Ti živijo tudi v ledenem primežu ruskega arktičnega območja.

Ob katerem morju oziroma oceanu živijo severni medvedi?

Preveri Nazaj na ogled filma

Samotarske zveri, »kralji Arktike«

Severni medvedi večinoma živijo samotarsko življenje in preživijo večino dneva v iskanju hrane. Dnevno prepotujejo več deset kilometrov. So odlični lovci in plavalci.

Medtem ko mora mama medvedka paziti na svoja mladička in ju čuvati pred medvedjim samcem, ki je zanju nevaren, medvedji samec lovi. Najraje ima tjulnje, ki so hranljiva in kalorična hrana za ustvarjanje podkožne maščobe, s katero medvedi tako uspešno kljubujejo hudemu mrazu Arktike. Medved tjulnja izvoha, tudi če je ta globoko pod snegom ali ledom. Ker so severni medvedje zmeraj na lovu, se ves čas selijo.

Medved je plenilec in spada med zveri. Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kam uvrščamo medvede glede na njihovo prehrano.

Preveri

Ohranimo naravna okolja

Ljudje smo tisti, ki s svojimi posegi v naravo uničujemo okolje in prispevamo k izumrtju živalskih in rastlinskih vrst. No, natančno vzeto so to predvsem velika mednarodna podjetja in posamezniki, ki jim ni mar za nič drugega razen za svojo korist in zaslužek.

Obstajajo pa tudi ljudje, ki si prizadevajo ohraniti naše okolje za prihajajoče rodove. Veliko jih je združenih v največji nevladni okoljevarstveni organizaciji na svetu, ki se miroljubno bojuje proti uničevanju okolja − imenuje se Greenpeace.

Arktika je ogrožena in severni medved izgublja svoje življenjsko okolje. Toda Arktike in življenja na njej ne ogroža samo taljenje ledu. Oglej si Greenpeacovo stran Rešimo Arktiko in ugotovi, kako človek dodatno ogroža že tako občutljivo okolje in z njim vsa živa bitja okrog severnega tečaja.

Greepeace želi vzpostaviti zaščiteno območje okoli severnega tečaja in s tem preprečiti, da bi:

Preveri

Ohranimo naravno okolje − kaj pa Soči?

Ha, porečeš, ali ni to tema o zimskih olimpijskih igrah?! Je. A tako kot v vsakdanjem ne življenju ne moreš izključiti zadev, ki so med sabo povezane, se v temi o največjih mednarodnih športnih igrah ne moremo izogniti temu, kar po eni strani tudi izničuje pomen samih iger.

Ugotovili smo, da je severni medved ogrožen. Tudi druga maskota iger v Sočiju, sibirski tiger, je ogrožena, saj je na svetu zaradi človeških posegov v naravi le še nekaj deset primerkov ... Nepremišljen človeški poseg v naravo se je zgodil tudi v Sočiju.

Razmisli: letošnje ZOI potekajo v enem najtoplejših krajev v Rusiji. Rusija je država, ob kateri navadno pomislimo na mraz. V vseh večjih ruskih mestih so temperature pozimi krepko pod ničlo, Soči pa je mesto ob Črnem morju z vlažnim subtropskim podnebjem. Poletno letovišče. Oglej si prispevek o tem, kako je bil Soči izbran za prizorišče ZOI 2014.

Mediji zdaj poročajo, da naj bi stale ZOI v Sočiju več kot 50 milijard dolarjev (igre v Vancouvru naj bi stale tri milijarde)! Popolnoma nepredstavljivo, kajne?

Kaj je glavni pomislek pri izbiri Sočija kot gostitelja ZOI?

Preveri

Olimpijske igre: sodobne vsake štiri leta drugje, nekdaj pa vedno v Olimpiji

Ha, si misliš zdaj, ampak saj vsake štiri leta nekje gradijo olimpijske objekte, kar je vedno poseg v okolje. Olimpijsko vas je treba zgraditi v vsakem kraju, ki gosti OI. In kakšno dodatno dvorano tudi.

Res je, točka zate! Ali ne bi bilo še najbolj smiselno, da bi bile poletne OI vedno v istem kraju in podobno zimske OI (ampak v drugem, bolj zimskem kraju, očitno)? Kjer bi bilo vse potrebno za izvedbo olimpijskih iger vedno pri roki in že zgrajeno?

Nekdaj so olimpijske igre vedno potekale v istem kraju − v Olimpiji, ki leži na polotoku Peloponez v Grčiji. Zato se vrnimo nazaj, na sam začetek.

Stari Grki so olimpijske igre prirejali vsaj od 8. stoletja pred našim štetjem. Kakšni sta bili videti stara Grčija in Olimpija takrat, si lahko ogledaš v tem ljubiteljskem posnetku.

Od začetkov olimpijskih iger so minila že skoraj tri tisočletja. Stara Grčija je bila takrat zelo napredna in pomembna dežela, v kateri so ustvarjali veliki matematiki, astronomi, filozofi, zdravniki in umetniki. V polisih, grških državicah, so uvedli prvo demokracijo.

Kaj je demokracija?

Preveri

Stare olimpijske igre − čas brez vojne, čas miru, ljubezni in slave

Grki so olimpijske igre posvetili Zevsu, najvišjemu olimpskemu bogu. Če obvladaš angleščino, si lahko več o začetkih olimpijskih iger ogledaš v zanimivem animiranem posnetku na spletni strani olimpijskega gibanja.

Olimpijske igre so prirejali od 8. stoletja pred našim štetjem do 4. stoletja našega štetja. Potekale so vsaka štiri leta. Obdobju, ki je minilo med igrami, so rekli olimpijada. Po olimpiadi naj bi menda šteli tudi čas, na primer: to se je zgodilo v tretjem letu 17. olimpijade...

Na igrah so nastopali predstavniki številnih državic in kraljestev stare Grčije, ki so merili moči v teku, peteroboju (skakanje, met diska in kopja, rokoborba, tek), boksu, rokoborbi in konjeniških dirkah. Tedaj so se morale vojne za tri mesece ustaviti in vse oči so bile uprte v Olimpijo, kjer so igre potekale.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, katera je najverjetneje bila najstarejša olimpijska disciplina.

Preveri

Pomembna je bila zmaga

Danes je med temeljnimi načeli misel, da je pomembno sodelovati, tudi če nisi najboljši, a v časih stare Grčije je štela samo zmaga.

Na OI so lahko tekmovali le svobodni in nekaznovani Grki. Ženske niso smele iger niti spremljati, saj bi jih vrgli v prepad, če bi jih dobili na igrah, vstop je bil prepovedan tudi sužnjem.

In plačilo? Zmagovalce so skoraj po božje častili, bili so oproščeni davkov, opevali so jih in jim postavljali kipe. Na igrah so se mladeniči bojevali za slavo in čast ‒ z zmago so postali skoraj bogovi in se za vedno zapisali v zgodovino.

Poraz je bil huda sramota za tekmovalca in njegovo državo. Če je kdo na igrah goljufal, ga je doletela huda kazen − goljufanje so javno označili: športniki goljufivci so morali kupiti bronaste kipe Zevsa in vanje vklesati misli, v katerih so obžalovali svoje dejanje in se pokesali. Kipi so bili nato postavljeni vsem na ogled na poti na stadion in guljufivec je bil za vse čase označen kot nepridiprav.

Pomagaj si s spletno stranjo in ugotovi, zakaj se igre imenujejo olimpijske igre.

Preveri

Zgodovinska lekcija I.

Stara Grčija je civilizacija (beseda izhaja iz latinske besede civitas – mesto in pomeni skupino ljudi, ki živijo skupaj), ki je zaznamovala ves zahodni svet in tudi življenje, kot ga živimo danes. Evropa ji ogromno dolguje na vseh področjih.

Starogrška civilizacija je začela slabeti po peloponeških vojnah.

V času stare Grčije je cvetela filozofija. Beseda filozofija izvira po Aristotelu, velikem grškem mislecu, iz dveh besed: sofija (grško σοφία; sofia) pomeni modrost, filo (grško φίλος: filos) izvira iz filein, kar pomeni ljubiti ‒ filozofija torej dobesedno pomeni »ljubezen do modrosti«.

Filozofija je bila prva znanost v antični Grčiji, od nekdaj pa se je ukvarjala z vprašanji, kot so: Kdo sem? Od kod prihajam? Zakaj živim? Ima naše življenje kak smisel? Ali bog obstaja? Lahko sploh kaj z gotovostjo vem in trdim?

Med najpomembnejšimi antičnimi filozofi je bil modrec, ki so po krivem obtožili in ga obsodili na smrt z zastrupitvijo. Njegov najbolj znan rek je: »Vem, da nič ne vem.« Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kdo je to.

Preveri

Zgodovinska lekcija II.

Po rimski zasedbi Grčije v 2. stoletju pr. n. št se je začel vzpon starega Rima. Tudi Rimljani so se zavedali pomena iger, toda te niso več imele športnega duha. Bolj kot športnega duha ‒ zdrav duh v zdravem telesu ‒ so Rimljani cenili predstavo, »šov«. Zato so bile najbolj priljubljene gladiatorske igre. Na njih so tekmovali nesvobodni ljudje, sužnji in poklicni gladiatorji. Vzdušje ob gladiatorskih bojih lahko podoživiš ob tem posnetku iz filma Gladiator.

S prodorom krščanstva so olimpijske igre ukinili. V 4. stoletju našega štetja je rimski cesar Teodozij prepovedal vsa poganska čaščenja, med njimi tudi olimpijske igre, ki so izvirale prav iz čaščenja več bogov. Prepoved je izvirala iz sprejetja nove, krščanske vere. Ta časti le enega boga in poveličuje le duha. Več o bistvu krščanstva lahko izveš na tej povezavi.

Stari Grki so častili več bogov in poveličevali tudi samo telo, zato so bile olimpijske igre zanje zelo pomembne. Nastop krščanstva in srednjega veka ni pomenil le konca olimpijskih iger, ampak mračno obdobje za šport nasploh.

Omenili smo poganska čaščenja. Kaj pomeni beseda pogan?

Preveri

Oživitev olimpijskih iger

Olimpijske igre so v 18. in 19. stoletju skušali oživiti v Franciji ter Angliji, predvsem v obliki športnih festivalov, ki so se jih večinoma udeleževali le bogataši.

Leta 1884 je francoski baron Pierre de Coubertin prišel na zamisel, da bi olimpijske igre ponovno organiziral.

Ustanovil je Mednarodni olimpijski komite (MOK, angl. International Olympic Committee oz. IOC), ki ima sedež v švicarskem mestu Laussana. Ta komite je najpomembnejši organ današnjega olimpijskega gibanja, ki ga vodi, določa pravila in izbira prizorišča iger. Vsaka od držav udeleženk olimpijskih iger ima svoj nacionalni olimpijski komite, slovenski deluje na tej povezavi.

Poveži, da bo prav.

Preveri

Leto 1896, Atene ‒ prve moderne olimpijske igre

Prve moderne olimpijske igre so se odvijale leta 1896 v Atenah. Na strani olimpijskega gibanja si lahko ogledaš fotografije in filmček o teh igrah.

Antičnih igram so bile podobne v tem, da so nastopali samo moški, ki so tekmovali v devetih športnih panogah: atletiki, tenisu, sabljanju, dviganju uteži, kolesarstvu, rokoborbi, streljanju, plavanju in gimnastiki.

Na igrah je sodelovalo 14 držav in 241 športnikov. V primerjavi z današnjimi, na katerih sodeluje več kot 200 držav z več kot 10.000 športniki, se zdi številka majhna. Za konec 19. stoletja in prvi poskus obuditve olimpijskih iger pa je bil to uspeh, saj so bili prvič združeni športniki z vsega sveta.

Oglej si povezavo in ugotovi, kdaj so na olimpijskih igrah prvič nastopale ženske.

Preveri

Prve zimske olimpijske igre

Ker so bile prve moderne olimpijske igre namenjene v glavnem športom, ki so se odvijali v toplejših dneh, so sčasoma poleg poletnih uvedli še zimske olimpijske igre. Zanimivo je, da sta bila umetnostno drsanje in hokej na ledu sprva del poletnih iger, a je bilo sredi poletja zelo težko pripraviti drsališče …

Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v alpskem letovišču Chamonix. Nekaj utrinkov si lahko ogledaš na povezavi.

Prve zimske igre so trajale 11 dni. V kateri državi je Chamonix, prizorišče prvih ZOI?

Preveri

Predhodnica ZOI so bile nordijske igre

Zgled za zimske olimpijske igre so bile tako imenovane nordijske igre, na začetku 20. stoletja edino mednarodno tekmovanje v zimskih športih. Potekalo je na Švedskem in izjemoma tudi na Norveškem.

Na nordijskih igrah so se Skandinavci merili v smučarskih skokih, sankanju, curlingu, hokeju na ledu in njegovem predhodniku. Rekli so mu bandy (bendi) in namesto ploščka so s palicami udarjali žogico. Prisotnih je bilo tudi nekaj toplejših športov, kot sta sabljanje in plavanje, a bolj za okras.

Nordijske igre so korak za korakom privedle do zimskih olimpijskih iger.

Na prvih ZOI se je pomerilo 250 športnikov iz 16 držav, med njimi štirje iz Kraljevine SHS. Tekmovali so v devetih športnih panogah: bob, curling, umetnostno drsanje, hokej na ledu, smučarski tek, smučarski skoki, kombinacija, hitrostno drsanje in »vojaška patrulja«.

Predhodnica katerega olimpijskega zimskega športa je »vojaška patrulja«? Vpiši ime tega športa.

To je .

Preveri

Selitve ZOI

Ker so bile prve zimske olimpijske igre (ZOI) uspešne, so nordijske igre utonile v pozabo. ZOI so iz Chamonixa leta 1928 romale v počitniško središče St. Moritz, leta 1932 v ameriški Lake Placid in 1936 v nemški Garmisch-Partenkirchen.

Nato je izmenjavanje na štiri leta prekinila druga svetovna vojna.

Igre so se nadaljevale leta 1948 v St. Moritzu in se nato dolga leta odvijale v Evropi in občasno v Združenih državah. Šele leta 1972 so se preselile iz zahodnega sveta v japonski Saporo. Kratek pregled zgodovine ZOI si lahko ogledaš na povezavi.

Kdaj so ZOI zaradi druge svetovne vojne odpadle?

Preveri

Slovenski uspehi na ZOI

Čeprav so zimske igre po obsegu manjše, so za Slovence zanimivejše od poletnih, saj smo smučarski narod. Starejši generaciji Slovencev so v živem spominu ostale igre leta 1984 v bosanskem Sarajevu. To so bile edine olimpijske igre, ki jih je priredila nekdanja skupna država Jugoslavija, in edine OI na Balkanu. Slovenski smučar Jure Franko je na njih osvojil srebro v veleslalomu, kar je bila prva slovenska kolajna na ZOI. Oglej si kratek prispevek o tem zmagoslavju.

Slovenija v zimskih športih na olimpijskih igrah še nima zlate medalje. Doslej smo kot samostojna država osvojili enajst odličij, šest bronastih in pet srebrnih. Najbolj je odmevalo junaštvo Petre Majdič, vodje letošnje odprave olimpijcev v Sočiju, ko je na ZOI 2010 v Vancouvru hudo poškodovana osvojila bron v smučarskih tekih. V tem kanadskem mestu je bila zelo uspešna tudi Tina Maze s srebrnima kolajnama v veleslalomu in superveleslalomu.

Zdaj že držimo pesti za Tino in vse naše športnike ‒ deskarje, skakalce, hokejiste ... ‒ v Rusiji, deželi snega, boršča in Tolstoja.

Na katerih ZOI je Slovenija prvič nastopila kot samostojna država?

Preveri

Vsake štiri leta … na vsaki dve leti

Ko so se ZOI dokončno uveljavile, se je zgodil prelom s tradicijo, da se zimske olimpijske igre odvijajo istega leta kot poletne. Igre leta 1992 v francoskem Albertvillu so bile zadnje, ki so se odvile sočasno s poletnimi. Naslednje ZOI so priredili že čez dve leti, leta 1994, v norveškem Lillehammerju. Od tedaj se zimske in poletne olimpijske igre izmenjavajo na dve leti.

Oglej si, v katerih panogah tekmujejo tekmovalci na ZOI.

Hkrati z olimpijskimi igrami (poletnimi in zimskimi) potekajo tudi paraolimpijske igre. Začetnik teh je bil angleški zdravnik Sir Ludwig Guttmann, ki je želel olajšati okrevanje vojnih invalidov iz druge svetovne vojne. Šport je skušal uporabiti kot način zdravljenja. Leta 1948 je organiziral športno tekmovanje med bolnišnicami. Tekmovanje je potekalo sočasno z olimpijskimi igrami, ki so bile tistega leta v Londonu, potem pa je potekalo vsako leto.

Na paraolimpijske igre leta 1960 v Rimu je prišlo 400 športnikov. To tekmovanje šteje za prve paraolimpijske igre.

Oglej si povezavo o športnikih invalidih z ZOI 2010 v Vancouvru, ki vsak dan znova dokazujejo, da lahko dosežeš, kar si želiš, če se dovolj trudiš! Naše paraolimpijce pa lahko spremljaš na tej povezavi.

Kaj so paraolimpijske igre?

Preveri

Olimpijski simboli

Začetnik modernih OI, Pierre de Coubertin, je ideal olimpijskih iger izrazil v misli: »Na olimpijskih igrah ni najpomembnejša stvar zmaga, ampak sodelovanje, tako kot v življenju ni najpomembnejša stvar zmagoslavje, ampak prizadevanje. Ni bistveno premagati druge, bistveno je pošteno tekmovati.«

Zanimivo je, da je na ZOI nepoštene igre manj kot na poletnih olimpijskih igrah. Med nepošteno igro spada doping. To je jemanje nedovoljenih poživil – prepovedanih snovi, ki povečajo sposobnosti športnikov in s tem omogočijo boljše rezultate.

Doping je v nasprotju z olimpijskim duhom. Treba se je pač pošteno boriti!

Oglej si predstavitev olimpijskih simbolov. Poveži, da bo prav.

Preveri

Olympic Games

1. How often do the Winter Olympic Games occur?

2. What tragic world event interrupted both the Summer and Winter Olympics in the 1940’s?

Preveri

Olympische Spiele

1. Wie oft finden Olympische Winterspiele statt?

2. Welches tragische Weltereignis hat sowohl die Olympischen Sommer- als auch Winterspiele in 1940 unterbrochen??

Preveri

Srečanje ljudi iz skoraj vseh držav sveta

Na OI sodelujejo športniki iz skoraj vseh držav sveta. Cilj olimpijskega duha je dobro znan in si zasluži, da ga spoštujemo, pa naj se okrog iger kuhajo še tako vroče kaše – je prizadevanje za pošteno, dostojno in človeka vredno življenje, ki temelji na delu, zdravih odnosih in sodelovanju. Je prizadevanje, da bi povezali vse ljudi sveta, da bi odpravili politična nesoglasja in predsodke med ljudmi, ki temeljijo na rasnem razlikovanju, na spolu, na državljanstvu.

OI zagovarjajo tisto, kar bi nas moralo voditi tudi v vsakdanjem življenju: poštena igra oziroma »fair-play« je največja vrlina. Zmaga ni veliko vredna, če ni prislužena na pošten način. In nihče ne more ves čas samo zmagovati. Je že tako, da se tudi na zmotah in napakah učimo, če želimo iti naprej.

Kaj ne spada na olimpijske igre?

Preveri