Ali si že kdaj slišal za kemijo? Morda veš, kaj beseda pomeni?
Svet kemije bi včasih lahko primerjali s svetom čarovnije. Čarovniki mešajo različne snovi, izrečejo čarobne besede, zavrtijo čarobno paličico in PUF … pričarajo čarobni napoj.
Kemiki delajo čarobne napoje brez čarobne paličice − preučujejo snovi in njihove lastnosti in iz njih ustvarjajo čuda: zdravila, nove materiale, nove izume.
Svet kemije preseneti vsakega, ki se malce potrudi razumeti, kaj nam omogočajo mini delci, iz katerih je ves naš svet!
Zato je ta svet presenetljiv, včasih čaroben, lahko tudi nevaren, vsekakor pa zelo vznemirljiv.
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje
Klikni na film. Pozorno si ga oglej in se pripravi na presenetljivi svet kemije.
Stopnja: Ogrevanje
Marie Curie, dvakratna Nobelova nagrajenka, je na začetku 20. stoletja nagrado prejela na področju fizike in kemije. Preberi si več o njej, bila je fantastična in zelo vztrajna znanstvenica!
Skupaj z možem sta raziskovala novo snov in v kovini odkrila nekaj nenavadnega. Kaj sta zaznala v kovini?
Odlično. Marie je potem za sevanje skovala tudi izraz radioaktivnost.
Naka. Vklopi možgane, oglej si film, uporabi povezavo in poskusi še enkrat!
Stopnja: Ogrevanje
Za neznani element je bilo značilno močno sevanje, izkazalo pa se je tudi, da gre za dva elementa. Katera dva elementa sta odkrila Marie in Pierre Curie?
Bravo! Element polonij je Marie poimenovala po svoji domovini Poljski.
Uh, neznanij prav gotovo ni, čeprav oznaka ni neumna. Sta morda polonij in radij, kaj misliš?
Stopnja: Še vedno ogrevanje
Marie je kemični postopek izolacije radija opravljala zunaj in v laboratoriju, kadar je bilo vreme slabo. Ni vedela, da je pri kemičnem postopku nastajal plinast radij, ki je škodljivo vplival na zdravje vseh v laboratoriju.
Radij obdaja nežna modro zelena svetloba, ki se je ljudem takrat zdela čudežna. Celo Marie in Pierre sta imela stekleničko z radijevo soljo na nočni omarici zraven postelje. Toda radij ima tudi svojo temno stran, opeče kožo in deluje rakotvorno.
V filmu vidiš, da so imeli radij po podelitvi Nobelove nagrade različni proizvajalci za čudežno snov in so jo dodajali v različne izdelke. V katerih izdelkih se je pojavljal radij? Izberi dva, ki sta bila prikazana tudi v filmu.
Marie in Pierre sta ugotovila, da postanejo tudi snovi v bližini radija radioaktivne. Zato še danes, 100 let kasneje, njune zapiske hranijo v posebnih prostorih, saj so še vedno zelo radioaktivni.
Naka. Uporabljali so ga za rdečenje lic in živilsko krmo. Se ti ne zdi to malce nevarno? No, ponovi vajo!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares
Kemijski element je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemičnim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine. Elementi se delijo na kovine, polkovine in nekovine, nekatere je mogoče dobiti le umetno. Najmanjši delci elementa so atomi.
Dva kemika, Mendelejev in Meyer, sta v drugi polovici 19. stoletja vse do tedaj znane elemente razvrstila v posebno preglednico elementov. Za kriterij razvrstitve sta uporabila naraščajočo atomsko maso. Marie Curie je pozneje preglednici dodala radij in polonij, še vedno pa se odkrivajo in dodajajo novi elementi.
Mendelejev in Meyer sta že pri oblikovanju sistema elementov napovedala odkritje do tedaj še neznanih elementov in njihovih lastnosti.
Klikni na zgornjo povezavo in ugotovi, kako se imenuje sistem, ki sta ga postavila omenjena učenjaka.
Odlično. Periodni sistem danes je seveda bolj obsežen kot ob svojem nastanku in videti drugače.
Hej, oglej si povezavo in poskusi srečo še enkrat!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares
Atom je najmanjši delec, ki predstavlja določen kemijski element. Sestavljata ga jedro in oblaček zelo lahkih delcev – elektronov.
V jedru sta dve vrsti delcev, ki so po masi skoraj enaki: protoni, ki imajo pozitiven naboj, in nevtroni, ki nimajo naboja. Število protonov v jedru (pravimo mu tudi “vrstno število”) določa kemijski element.
Atomi različnih elementov se razlikujejo po masi in velikosti. Šele v 20. stoletju so ugotovili, da so v atomu še manjši delci.
Ugotovi, kakšna je sestava atoma, pri tem pa si pomagaj s povezavo.
Odlično! Prvi je atom kot osnovni delec poimenoval Demokrit, grški učenjak iz 5. stoletja pr. n. št. Rekel je, da je vse okrog nas sestavljeno iz najmanjših delcev, ki so nedeljivi in neuničljivi. Te delce je imenoval atomi, saj atomos v grščini pomeni nedeljiv.
Hm, ne bo prav prav. Napni možgane in vklopi povezavo, pa bo šlo!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares
Vse snovi so torej zgrajene iz atomov, to je zelo majhnih delcev z značilno zgradbo, ki se neprestano gibljejo, medsebojno privlačijo ali odbijajo.
S povezovanjem atomov nastanejo molekule. Te so lahko sestavljene iz istih ali različnih elementov.
Molekulska formula pove, kateri atomi elementov sestavljajo molekulo in koliko je posameznih atomov tega elementa v molekuli.
Pomagaj si s povezavo in zapiši kemijsko formulo za vodo.
Odlično. Voda je zgrajena iz atoma kisika, ki je povezan z dvema atomoma vodika. In najbolje je, da H2O čim več uporabljaš za potešitev žeje, umivanje in čofotanje v toplih dneh!
Hm. Morda poskusiš klikniti na povezavo, zna biti potem malce lažje;)
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares
Razčlenili smo nekatere osnovne izraze. Če pa povemo preprosto, je kemija povsod okrog nas, je vse, kar nas obdaja.
Kemija je namreč veda o snovi in njenih lastnostih. Snov je pa vse, česar se lahko dotakneš, otipaš, zavohaš ali začutiš.
Brez kemije ne bi bilo življenja. Človekovo življenje je danes zelo udobno tudi zaradi kemije, ki je pripomogla k napredku na več področjih. Pomagaj si s povezavo in označi štiri področja, na katerih je kemija pustila svoj pečat.
Tako je. Še pred sto leti so ljudje ogrevali domove s kurjavo na drva in se vozili z vozovi ter umirali za navadno vročico.
Hm, morda samo malce bolj vklopi možgane, sicer pa lahko klikneš tudi na povezavo. Dajmo, naslednji poskus naj bo pravilen!
Stopnja: Zdaj gre zares
Ali kdaj pomisliš, iz česa je pravzaprav sestavljen zrak, ki ga dihamo? Si že kdaj, ko si šel v hribe, opazil, da je zrak drugačen od tistega, ki ga vdihavamo v dolini? To je zato, ker se sestava zraka z višino spreminja, na višjih mestih je zrak redkejši.
Zrak je prozoren, torej brez barve, nima okusa niti vonja.
Zrak je pravzaprav zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje. In je pomemben za življenje na Zemlji.
Za nekatere organizme pa so plini v zraku strupeni. Ti organizmi živijo v okolju brez kisika ali z malo kisika. Pravimo jim anaerobni organizmi. Drugi organizmi brez kisika ne morejo preživeti. Pravimo jim aerobni organizmi.
Ugotovi, katera dva plina prevladujeta v sestavi zraka.
Odlično! Si vedel, da je bil pred razvojem prvih enostavnih rastlinskih enoceličarjev zrak povsem drugačen? Zaradi delovanja vulkanov je bilo v ozračju veliko ogljikovega dioksida, amonijaka in vodne pare ter nič kisika.
Ups, ne bo prav. Zrak vsebuje približno 78% dušika, več kot 20% kisika, nekaj manj kot 1% žlahtnih plinov, malo ogljikovega dioksida in vodne pare. No, bo šlo?
Stopnja: Zdaj gre zares
Zdaj veš, da je kemija veda, ki se ukvarja z različnimi snovmi. In veš, kaj je snov. Izvedel si tudi, da je zrak zmes plinov.
Kaj pa je zmes? Zmesi so sestavljene iz več čistih snovi. Čiste snovi so snovi, v katerih imajo vsi delci enake lastnosti.
Zrak je na primer zmes, saj je mešanica različnih plinov (čistih snovi). Lastnosti posamezne čiste snovi omogočajo, da jo ločimo iz zmesi. Prav vsaka snov ima svoje posebne lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih snovi.
Čistih snovi od zmesi ne moremo razlikovati po videzu. Poveži, da bo prav.
Veš, kaj je čista snov? Sladkor! Ne pojej ga preveč, le toliko, da imaš dovolj energije za naprej:)
Hej, a se ti malce hecaš? Napni možgane in globoko vdihni, da bo prišlo do kemijske reakcije, pa hitro ponovi vajo!
Stopnja: Zdaj gre zares
Enako pomembna kot zrak je za naše bivanje na Zemlji tudi voda.
Voda je najbolj razširjena snov na zemeljskem površju. Najdemo jo v morjih in oceanih, v celinskih vodah, zmrznjeno v ledenikih, v zraku, podtalnici, megli in oblakih. Voda je tudi v vseh živih bitjih in rastlinah.
Verjetno že veš, da voda kroži? Kroženje vode je tudi neke vrste kemični proces.
Vodna para pride v zrak z izhlapevanjem z vodnih površin in vlažnih tal, oddajajo pa jo tudi živa bitja. Vodna para je lažja od zraka in se dviga v višine. Tam se zgosti v oblake in padavine ter pade nazaj na zemljo. Na tleh se voda zadržuje in zbira. Ena tretjina je izhlapi, dve tretjini pa je po površju ali pod zemljo odteče v potoke in reke ter se končno vrne v morje.
Tako voda v naravi stalno kroži. Kroženje vode povzročata sonce, ki vodo segreva, da izhlapi in se zbira v ozračju, ter privlačna sila Zemlje, ki ji rečemo zemeljska težnost, zaradi katere se voda vrača k zemeljski površini.
Voda pokriva približno tri četrtine zemeljske skorje. Ugotovi, kje je zbrane največ vode.
Bingo! Voda je tudi v vseh živih bitjih. Jej solato, ker je zdrava in vsebuje kar 96 % vode.
Hej, ne se hecat v Veseli šoli! Skoči v vodo in zaplavaj še enkrat.
Stopnja: Zdaj gre zares
Ena izmed lastnosti vode je tudi, da lahko v njej raztopimo nekatere snovi. Zaradi te lastnosti pravimo, da je voda topilo. Snov, ki jo voda topi, imenujemo topljenec.
Neslana juha ni preveč dobrega okusa. Zato vanjo stresemo sol in pomešamo, da se ta raztopi. Juha je v tem primeru topilo, sol je topljenec, kar pojemo, pa imenujemo raztopina.
Premisli in ugotovi, katere snovi se še topijo v vodi.
Tako je, pameti na srečo ni mogoče raztopiti!
Hej, uporabi pamet ali pa roke in vodo, če se ti kamni v domišljiji topijo. Ponovi vajo!
Stopnja: Zdaj gre zares
Zrak, voda, sol. Vse to je pomembno za življenje. Ampak danes je življenje lažje in naše zdravje boljše, kot je bilo pri ljudeh nekoč.
Škotski znanstvenik Alexander Fleming, ki je odkril penicilin.
Včasih so zdravniki bolnim težko pomagali, saj niso imeli pravih zdravil. Ljudje so umirali že za navadno vročico.
Danes zdravniki ne le zdravijo, temveč pomagajo preprečevati različne bolezni, še preden do njih pride. Na področjih medicine in zdravja so zelo pomembna ravno kemijska odkritja.
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, katero zdravilo se uspešno bori proti okužbam. To zdravilo je pomenilo tudi začetek zdravljenja z antibiotiki.
Odlično! Aspirin je učinkovit pri lajšanju vnetij, morfij za zmanjševanje hudih bolečin, insulin pa v boju proti sladkorni bolezni.
Uf, zdravilo se začne na črko P kot povezava na rešitev! Preveri in poskusi znova.
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu!
Saj veš, da si včasih, če si želel biti v stiku s svojimi prijatelji, ki živijo daleč stran, to lahko počel samo s pismi. In govorimo o navadni pošti (in poštnih kočijah), ne e-pošti (in internetu).
Če ne bi bilo dosežkov kemije, bi še danes pridno pisali pisma. Kemiki, inženirji in elektrotehniki pa so s svojimi iznajdbami naredili naše sporazumevanje s prijatelji nadvse dostopno, saj lahko po telefonu in internetu ohranjamo stike z ljudmi kjer koli na svetu.
Morda veš tudi, da je bil prvi računalnik zelo drugačen od teh, ki jih poznaš danes. Pravi dinozaver, bi lahko rekli. Prvi računalniki so bili tako veliki, da so zavzemali prostor dveh ali treh običajnih sob. Oglej si več podatkov o razvoju računalnika.
Kako se je imenoval prvi digitalni elektronski računalnik?
Odlično! Prvi elektronski digitalni računalnik se imenuje ENIAC. Razvit je bil za samodejno reševanje zahtevnih matematičnih problemov. Ameriška vojska ga je med drugo svetovno vojno uporabljala za izračunavanje poti topovskih granat in letalskih bomb.
Element silicij je zelo pomemben za razvoj računalništva: uporablja se za procesorje osebnih računalnikov (CPU) in druge računalniške čipe.
Uuuuh, vklopi povezavo, pa bo super znanje! Namig: rešitev se začne z E.
Stopnja: Veliki finale
Ali veš, s kakšnimi avtomobili se bomo vozili v prihodnosti?
V znanstvenofantastičnih filmih lahko vidiš avtomobile prihodnosti. Nekateri filmski avtomobili so zelo podobni tem, ki jih že danes razvijajo nekatera podjetja.
Oglej si povezavi avtomobil prihodnosti in varčni avtomobili. Poveži avtomobile in njihove opise, da bo prav.
Tako je. Mogoče pa je tudi, da bodo avtomobili prihodnosti tako nenavadni, da si jih danes sploh ne znamo predstavljati. Odpelji se naprej!
Huh, ne se hecat, malce pomisli, uporabi povezavi in ponovi vajo.
Stopnja: Veliki finale
Kaj je pasivna hiša? Hiša, ki samo spi in nič ne dela? Naka, napaka!
Ugotovi, kaj je pasivna hiša. Potem označi trditvi, ki veljata za pasivno hišo. Pomagaj si s povezavo.
Bravo! Pasivne hiše so zgrajene tako, da uporabljajo sončno energijo in ne potrebujejo aktivnega sistema ogrevanja ali hlajenja, zato so izredno varčne in okolju prijazne.
Uh, uporabi svoje sončne celice in povezavo ter ugani pravo!
Stopnja: Veliki finale
Plastika je postala zelo razširjena na skoraj vseh področjih. Uporabljamo jo tudi za shranjevanje oziroma zaščito kvarljivih prehrambnih izdelkov.
Ima pa tudi svojo temno plat – njena razgradnja v naravi lahko traja tudi več sto let. Ko so ugotovili, da je navadna plastika za okolje zelo škodljiva, so s kemijskimi raziskavami iznašli drugo vrsto plastike, ki se v okolju razgradi.
Med različnimi vrstami razgradljive plastike je tudi takšna, izdelana iz bakterij in gliv, vode, ogljikovega monoksida ter biomase. Razgradi se v nekaj tednih in ne pušča nobenih ostankov.
Kako imenujemo tako okolju prijazno razgradljivo plastiko?
Bingo! Ali veš, da naj bi se plastične vrečke, ki jih dobimo v vsaki trgovini, v okolju razgrajevale kar več sto let? To pomeni, da zaradi okolju neprijazne sestave izdelek v okolju ne razpade ... Zato uporabljaj vrečke iz blaga ali pa vsaj plastično vrečko, plastenko ipd. večkrat uporabi!
Uf, ne bo prav. Odgovor je preprost in vsebuje značilnost razgrajevanja.
Stopnja: Veliki finale
Letos je mednarodno leto kemije.
Tega zaznamujejo dogodki po vsem svetu, ki želijo približati kemijo prav vsem. V tujini so na primer postavili tudi gledališko predstavo o Marie Curie. Na povezavi si lahko ogledaš, kateri dogodki pa se dogajajo v Sloveniji.
Vsako leto poteka tudi tekmovanje tekmovanje iz znanja kemije. To se imenuje po znanem slovenskem kemiku, ki je prejel tudi Nobelovo nagrado.
Po katerem slovenskem kemiku se imenuje tekmovanje iz kemije?
Odlično! Friderik Pregl je tako edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je dobil ugledno mednarodno Nobelovo nagrado.
Hej, ne se takole hecat v Veseli šoli, se bo zgodila kašna nepričakovana kemična reakcija! Če res ne veš, hitro klikni na povezavo in ugani pravo!
Stopnja: Še malo – pa konec!
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemško, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
Excellent! Well done!
Sorry, that’s not it! Try again!
Stopnja: Še malo – pa konec!
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Verscuh noch einmal!
Stopnja: Še malo – pa konec!
Se želiš tudi sam preizkusiti v kemijskem “čaranju”?
Sledi navodilom in na koncu označi, katero “spojino” si dobil.
Sestavine: 1 liter vode, 2 žlički jedilne sode, 3 žličke sladkorja in 6 žličk limoninega soka.
V steklen vrč nalij liter vode in dodaj dve žlički jedilne sode ter tri žličke sladkorja. Potem dodaj še šest žličk limoninega soka.
Označi, kaj je rezultat.
Odlično, si pravi eksperimentator. Hitro, še zadnje vprašanje in izstopiš lahko nazaj v "navaden" svet!
Uuupsss … No, morda pa tvoje mešanje prinaša popolnoma druge rezultate;) Hitro poskusi še enkrat, da bo prav!
Stopnja: Zadnji korak in …
Za konec pa še malce alkimije ...
Kemija naj bi v egipčanskem jeziku pomenila črno zemljo, v arabščini pa se je pojavljala v različici alkimija in se ukvarjala predvsem z eno stvarjo.
Oglej si povezavo ali pa pomisli na vse filme, v katerih si silno želijo najti eno samo snov. Ta naj bi smrtnikom pomagala premagati njihovo smrtnost.
Kaj so želeli pričarati z alkimijo?
Odlično, nadvse so si želeli večno živeti! Uspelo, žal ali na srečo, ni nikomur. No, ti pa le hitro vpiši svoj naslov za morebitno nagrado in rajši uživaj v znanju in igri!
Hmmm, premisli še enkrat, kaj si človek najbolj želi in česa se najbolj boji? Bo šlo?
