Ljudje smo radovedna bitja. (Mulci ste seveda najradovednejša bitja, kar vas je, ampak tudi odraslim gre radovednost dobro od rok, oči in ust.) Ker smo radovedni, nas zanima, kaj se dogaja z drugimi, pri drugih.

Umetnost, ki vsakdanje in manj vsakdanje zgodbe teh drugih v živo uprizarja pred nami, se imenuje gledališče.

Naprej

Gledališče spremlja človeka že približno 2500 let. In gledališče že od svojih začetkov posnema družbo, je ogledalo tega, kar se v družbi dogaja.

Za nastanek “sodobnega” gledališča pa so krivi stari Grki oziroma njihov bog Dioniz.

Naprej

Lepota in krepost

Iz filmčka spoznaš, kaj so cenili stari Grki. To je vplivalo na njihovo razmišljanje o svetu in na starogrško umetnost nasploh.

Katere tri trditve so še posebej poudarjene v filmčku?

Preveri Nazaj na ogled filma

Stari Grki so obvladali!

Filmček prikaže kar nekaj stvari, ki so zanimale stare Grke. O enih govori, druge opazimo zadaj kot slike ali lahko o njih le sklepamo.

Katere dejavnosti so zanimale stare Grke in so tako ali drugače zajete tudi v filmskem odlomku? Izberi pet dejavnosti.

Preveri Nazaj na ogled filma

Kriv je Dioniz

Grška tragedija se je razvila iz večdnevnega praznovanja, namenjenega čaščenju boga Dioniza. 50 mož, zbranih okoli Dionizovega oltarja, je ob spremljavi piščali prepevalo zborovske pesmi, ki so opevale življenje in dejanja boga Dioniza.

Pozneje so zborovske pesmi začele vključevati zgodbe o polbogovih ali junakih, ki so jih imeli stari Grki za svoje prednike. Ti junaki so se vojskovali, prepirali, poročali in se zapletali v različne pustolovščine, velikokrat so trpeli zaradi grehov svojih staršev, bili zapleteni v spore z bogovi … Več o grškem gledališču lahko izveš tukaj.

Katero dramsko zvrst so poleg tragedije še igrali v starogrškem gledališču?

Ta dramska zvrst je bila . Preveri

Prvi igralec Tespis

Tespis je bil prvi igralec, ki se je odcepil iz zbora. S tem je v gledališču prišlo do dialoga. Tespis je odigral vlogo boga ali junaka, zbor mu je odgovarjal.

Razmisli in ugotovi, kaj označuje izraz Tespisova oblačila?

Preveri

Grško gledališče

Ko so igre postajale bolj umetniški dogodek kot verski obred, so začela nastajati tudi prva gledališča. Zgrajena so bila na obronkih na prostem, kjer si je predstave lahko ogledalo tudi 15.000 gledalcev. Menda naj bi v času čaščenja začasno izpustili celo zapornike, da so se lahko udeležili te pomembne slavnosti.

Gledališča so bila zgrajena tako, da so bila izjemno akustična ‒ dogajanje na odru se je moralo slišati vse do zadnje vrste. Zato so morali imeti igralci zelo treniran in izrazit glas.

Malce so jim pomagale maske, ki so imele v predelu ust veliko odprtino za boljšo zvočnost. Maske so lahko kazale jezo, strah, bes, žalost, veselje. Nekatere maske so bile obojestranske – igralci so se med igro obrnili in pokazali drugo čustvo. Nosili so lasulje, njihova oblačila so bila pisana in bogato okrašena (kostumi), vsi pa so imeli visoka obuvala, da so bili videti višji.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kdo je lahko nastopal v starogrškem gledališču, v deželi, kjer so bile ženske last moških.

Preveri

Največji grški tragedi

Grki so gledališča imenovali theatron, kar pomeni prostor za gledanje. Bila so okrogle oblike, osrednji igralni prostor je obdajal okrogel, stopničasto se dvigajoč avditorij. Kako je bilo videti grško gledališče, si lahko ogledaš na tem posnetku v angleščini.

Vsako leto aprila so se v Atenah odvile mestne dionizije ‒ praznovanje v čast boga Dioniza, ki je vključevalo tudi gledališke dogodke. Priprave na mestne dionizije so se pričele skoraj leto dni prej. Pisci tragedij so morali predstaviti tri tragedije, pisci komedij pa eno komedijo. Ob koncu večdnevnega festivala so podelili nagrade za najboljšo tragedijo, najboljšo komedijo, najboljšo uprizoritev in najboljšega igralca.

Največji pisci grških tragedij (t.i. tragedi) so Ajshil, Sofokles in Evripid, med pisci komedij pa je najbolj znan Aristofan. Za junake tragedij je značilno, da so krivi brez krivde, da se jim dogajajo reči, ki so že vnaprej prerokovane, določene, in jih junaki ne morejo spremeniti.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kateri kralj je, tako kot je napovedala prerokba v Delfih, ubil svojega očeta in se poročil s svojo materjo, ne vedoč, da sta bila to njegova prava starša.

Preveri

Usodne prerokbe

Ne samo grško tragedijo, kar resnično življenje v stari Grčiji so zaznamovale prerokbe. Pri starih Grkih so bila preročišča centri moči. Noben vladar ni storil ničesar pomembnega, ne da bi za mnenje vprašal preročišče. Najbolj znano in uveljavljeno preročišče je bilo v Delfih. To je bilo razumljeno kot središče sveta. Nad vhodom sta bila izklesana dva napisa: Spoznaj samega sebe in Ničesar preveč.

Preročišče v Delfih je bilo svetišče boga Apolona, v katerem so prihodnost napovedovale svečenice. Glavna svečenica, pitija, naj bi bila prežeta z Apolonovim duhom in v tej zamaknjenosti je izrekala oraklje, ki so izražali voljo bogov. Iz njenih odgovorov so prosilci za nasvet izvedeli, kaj bo z njimi v prihodnosti.

Težava s prerokbami je bila, da so bile običajno zelo dvoumne in zavajajoče. Če so jo prosilci pravilno razumeli, se je dobro izteklo. Če je niso, so bili tega seveda krivi sami …

Poveži, da bo prav.

Preveri

Burkaštvo in kvantanje v rimskem gledališču

Ko sta postali grška družba in umetnost del rimskega imperija, je to pomenilo zaton grškega gledališča, hkrati pa razcvet rimskega. Na tej povezavi lahko preveriš svoje znanje o rimskem imperiju.

Rimljani so začeli gledališča graditi konec 4. stoletja pred našim štetjem. Rimsko občinstvo se je bilo vajeno zabavati ob gladiatorskih igrah, javnih usmrtitvah in dirkah z vozovi. Zdaj je spoznalo še gledališče. A za razliko od grškega, kjer se nasilni prizori niso nikoli odvijali na odru, pač pa so o njih le pripovedovali, se v rimskem gledališču pojavijo uprizarjanje nasilja in grozljivi prizori. Na tej BBC-jevi spletni strani o zgodovini (v angleščini) se lahko poigraš z raziskovanjem koloseja, rimskega amfiteatra, prizorišča gladiatorskih iger …

Iz rimskih komedij izgine grška omika. Komedije so bile večinoma burkaške in prostaške. Komedija je vse bolj postajala spektakel, ki je vključeval vrvohodce, akrobate, žonglerje in pantomimike.

Pomagaj si s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in poveži naslednje besede, da bo prav.

Preveri

Rimsko gledališče

Rimsko gledališče se je razlikovalo od grškega. Grajeno je bilo na ravnini, obdajal pa ga je visok zid, podprt s stebri in bogato okrašen. Pod zidom je bil visok oder. Pomembna novost rimskega gledališča je bila zavesa, ki je omogočila zakrivanje pogleda na dogajanje pred občinstvom. Na tem posnetku si lahko ogledaš izvrstno ohranjeno rimsko gledališče v Siriji, ki ga še danes uporabljajo za različne prireditve.

V rimskem gledališču so na odru prvič stali ženske in sužnji, ki so se zdaj lahko pojavljali vsaj v stranskih vlogah. Osebe v igrah so nosile tipične maske, pomembne so bile tudi barve lasulj: vloga starca je zahtevala belo lasuljo, vloga sužnja pa rdečo. Igralci so pri igranju pretiravali z gibi, se nenaravno pačili in izumetničeno govorili – igrali so teatralično.

Grško gledališče je pomenilo slavnosti, rimsko pa je ubralo povsem drugo pot. Gledališče je postalo vrsta zabave in razkazovanje razkošja. Med predstavo so si izposojali senčnike, jedli sadje in se odišavljali s parfumom. Vedno manj je bilo kakovostnih predstav. Komedije so bile veliko bolj priljubljene od tragedij. Igralci, ki so bili v Grčiji zelo cenjeni, so izgubili ves ugled, in igre so postale vrsta ljudske zabave.

Poleg Terenca je bil najpomembnejši rimski pisec komedij Plavt. Kako se imenuje pisec komedij?

Preveri

V srednjem veku gledališče kot ustanova izgine

Konec 4. st. n. št. je krščanstvo postalo uradna vera rimskega imperija. Malce pozneje je cerkev gledališče ukinila, prepovedala ‒ uprizarjanje in gledanje predstav je bilo strogo prepovedano, saj so to vrsto "zabave" šteli za greh.

Ker gledališča kot ustanove ni bilo več, so se pojavili potujoči komedijanti: akrobati, žonglerji, lutkarji, pripovedovalci zgodb, krotitelji živali in pevci balad.

Od 10. stoletja naprej so se začele pojavljati igre, ki jih je cerkev dovoljevala. To so bile t.i. duhovne igre. Namenjene so bile krepitvi krščanske vere in so imele versko vsebino. Sprva so jih igrali v cerkvah: dvakrat na leto, na veliko noč in božič. Ker so vsi cerkveni obredi takrat potekali v latinščini, je bil namen duhovnih iger tudi ta, da verniki prepoznajo in podoživijo prizore iz Svetega pisma, čeprav so duhovniki tudi igre izvajali v latinščini.

Toda duhovne igre so prerasle cerkvene okvire in se preselile ven, na trge pred cerkvijo, potem pa na mestne ulice in trge. Igrali niso več duhovniki, ampak navadni ljudje, spet samo moški. Najpogosteje so igre uprizarjali kar na vozovih. Na posnetku si lahko ogledaš prizore iz “srednjeveške” duhovne igre.

Katero obdobje obsega srednji vek?

Preveri

Zna zdaj že vsak osel igrati?

Potujoči igralci v srednjem veku so bili zelo spretni pri izumljanju in uporabi scenskih pripomočkov ter učinkov (efektov). S posebnimi "žerjavi" so uprizarjali prihod Boga in angelov iz nebes. Ustvarili so "peklensko žrelo", ki je puhalo oblake dima ter zaprlo in pogoltnilo pogubljene. In te naprave niso bile hec, saj je moralo njihove mehanizme upravljati več kot 10 mož.

V igrah so nastopale tudi živali: osli, ovce in ovni. Na odru so bile, da so bolj realistično poustvarili prizore iz Svetega pisma. (Kdaj so povzročile tudi veliko smeha, saj niso bile šolane kot drugi igralci in so včasih ušle, rigale ob nepravih trenutkih …)

Najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku je Škofjeloški pasijon iz 18. stoletja.

Oglej si kratek posnetek iz uprizoritve Škofjeloškega pasijona ali pa si pomagaj s povezavo in ugotovi, kaj je pasijon.

Preveri

Renesančno, prerojeno gledališče

Renesansa obudi gledališče v pravem pomenu besede. V tem obdobju, ko je v središču ponovno človek in ne več bog, postane obisk gledališča ponovno pomemben kulturni dogodek. V gledališče hodijo bogati meščani, podpirajo ga meceni, običajno so to bogati plemiči.

Predstave postanejo bolj življenjske in manj moralistične, spet so ogledalo takratne družbe. V gledališču prvič nastopajo poklicni igralci (spet samo moški, ki igrajo tudi ženske vloge).

Gledališče v Italiji in Franciji se zgleduje po antični dramatiki, v Angliji pa nastajajo nove renesančne dramske oblike, ki jih sprva igrajo na improviziranih odrih gostilniških dvorišč, pozneje pa zgradijo lesena gledališča.

V Angliji nudi podporo igralskim skupinam angleški dvor. (Če igralci niso delovali s podporo plemstva, so jih imeli za navadne falote.) V Angliji je v 16. stoletju vladala kraljica Elizabeta I., velika podpornica gledališča. Oglej si kratek odlomek iz filma o Elizabeti, v katerem je predstavljena podoba takratnega angleškega dvora.

Angleško gledališče tega obdobja je bilo zgrajeno v obliki osmerokotnika in je imelo tri nadstropja. Plemstvo je sedelo na pokritih trinadstropnih balkonih (ložah ali galerijah) na udobnih podloženih stolih, najrevnejši pa so stali spodaj, na odprtem dvorišču, tik pred odrom v pritličju.

Kako se je imenovalo angleško renesančno gledališče?

Preveri

Dolgočasna igra? Buuu! Vrzimo vanje gnile paradižnike!

V renesančni Angliji je bil obisk gledališča velik dogodek. Ker še niso poznali umetne razsvetljave, so se igre pričele zgodaj popoldne, ko je bilo sonce še visoko na nebu. Igre so bile kar dolge (tudi več kot tri ure) in občinstvo precej neotesano: gledalci so prihajali in odhajali, kakor se jim je zdelo, med igro glasno komentirali in spodbujali "dobre" vloge ter izžvižgali "slabe", včasih so poskakali na oder in se vmešali v dogajanje. Če so se dolgočasili, so v igralce zmetali gnilo zelenjavo, med katero so bili najbolj priljubljeni paradižniki. Ja, včasih so si morali igralci aplavz res zaslužiti, saj jih je v nasprotnem primeru čakalo "gnilo" maščevanje razočaranega občinstva.

Najslavnejši angleški dramatik je William Shakespeare. V 16. stoletju je bilo najznamenitejše angleško gledališče Globe, katerega solastnik je bil tudi Shakespeare. V Globu so igrali njegove odlične tragedije in komedije, na primer: Hamlet, Kralj Lear, Komedija zmešnjav, Sen kresne noči …

Prvotni Globe je pogorel do tal, pred manj kot dvema desetletjema pa je bil obnovljen. Ob obisku zdajšnjega Globa v Londonu lahko vsak podoživi, kako je bilo videti gledališče v renesansi ‒ in ker je to gledališče na odprtem, so priporočljiva topla zimska oblačila za ogled, pa tudi kakšna blazina za nebolečo zadnjo plat ni odveč, ker se lesene klopi z udobjem ravno ne hvalijo.

Shakespeare je avtor ene najbolj znanih in najbolj tragičnih ljubezenskih zgodb vseh časov. Na posnetku si lahko ogledaš napovednik za sodobno uprizoritev predstave v Globu. Kako se imenuje ta tragedija?

Preveri

Začetki uličnega gledališča, kot ga poznamo danes

Nastanek commedie dell'arte v 16. stoletju v Italiji pomeni začetek uličnega gledališča. Komedijanti, potujoče skupine skupine poklicnih igralcev, so imeli svoj voz, s katerim so se premikali od kraja do kraja, na njem igrali in spali. Igralci niso igrali po vnaprej napisanem scenariju, ampak so imeli zapisano samo osnovno idejo in zaplet, vse ostalo pa so odigrali, kakor se jim je v tistem trenutku zazdelo najbolje.

Za razliko od drugih gledaliških iger so imele njihove predstave ves čas ene in iste, stalne like, t.i. človeške tipe. Med njimi so skop in prepirljiv bogataš, zvit služabnik … Za commedio dell'arte so značilni smešni zapleti, v igri se poje in pleše, vključuje akrobacije in druge cirkuške prvine.

Na karnevalu v Benetkah lahko še dandanašnji občuduješ različne maske: obrazne maske z dolgimi nosovi in nekatere z maskiranimi očmi so maske, ki so jih uporabljali v commedii dell'arte.

Katero je eno najbolj znanih uličnih gledališč pri nas?

Preveri

Razvoj modernih gledališč

T.i. stalna gledališča se pojavijo konec 17. st. in v 18. stoletju. V obdobju klasicizma, ki je najbolj uspeval v času Ludvika XIV., je bil največji komediograf Francoz Jean-Baptiste Poquelin Molière.

Molière je nastopal s potujočo igralsko družino in igral pred samim Sončnim kraljem. Nad njegovimi predstavami so bili navdušeni. Po njegovi smrti je Ludvik XIV. združil njegovo igralsko skupino še z dvema in ustanovil prvo francosko stalno gledališče: Comédie Française (Francoska komedija), znano tudi pod imenom La maison de Molière (Molierova hiša).

V tem času se v gledališču pojavi bolj izpopolnjena scena (na odru so prava drevesa, travnik s cvetjem ipd.), poznajo tudi zvočne efekte in posebne učinke (ogenj, potresi …). Namesto nekdanjih naphanih in kičastih kostumov so za nastopanje v zgodovinskih igrah uporabili oblačila, ki so bolj pristajala času dogajanja.

Molière je občinstvo zabaval, ker je v komedijah prikazoval splošne človeške napake. Njegove dramske osebe so skopuhi, svetohlinci, namišljeni bolniki, učene ženske, žlahtni meščani. V njegovih komedijah je veliko zamenjav, pomot, duhovitih dialogov, skozi katere odkriva resne zadeve – človekov značaj in človeške odnose. Znane komedije so: Ljudomrznik, Skopuh, Scapinove zvijače, Tartuffe in Namišljeni bolnik, ki je predstavljen tudi v tem posnetku.

Kaj je komično?

Preveri

Prva slovenska komedija

V obdobju razsvetljenstva, ko je bila Slovenija pod habsburško oblastjo Marije Terezije in njenega sina Jožefa II., dobi tudi Slovenija svojo prvo dramo. Razsvetljenstvo je bilo pomembno zato, ker se takrat pojavi razumevanje sveta, kot ga poznamo danes: zagovarjati začnejo svobodo, človekove pravice in enakost.

Prva slovenska drama nastane v letu francoske revolucije (1789). Takrat je Anton Tomaž Linhart napisal prvo komedijo v slovenščini Županova Micka. Ta komedija je predelava neke avstrijske komedije, a je ob prvi uprizoritvi v Ljubljani leta 1790 navdušila in požela velik aplavz. Čeprav je komedija narejena po nemški predlogi, jo je Linhart prenesel v naš prostor: nastopajo meščani in vaščani, vprašanje je, kdo bo pametnejši od koga, in ker je bilo takrat pri nas največ kmetov, so se ti na koncu seveda izkazali kot boljši in bolj premeteni. Na posnetku si lahko ogledaš odlomek iz moderne uprizoritve Županove Micke.

Linhartova uspešnejša in umetniško boljša komedija je Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Zaradi naprednih idej te igre cenzura dolga leta ni dovolila igrati.

Kdo ali kaj je cenzura?

Preveri

Ganljivke, glasba in ples

V 19. stoletju je v gledališče zahajalo vedno več ljudi in gledališke hiše so rastle kot gobe po dežju. Na odrih na obeh straneh Atlantika so se pojavljale igre z romantičnim zapletom, obilo napetosti in srečnim koncem, ki so pri gledalcih izvabljale smeh, jok in trepet. Te igre še dandanes zelo rade zaidejo v romantične komedije in muzikale.

Leta 1866 so na Broadwayu v New Yorku uprizorili prvi muzikal. Broadway je ime ulice v New Yorku, združuje pa skoraj 40 gledališč. V Londonu je prostor za muzikale West End.

Muzikal je igra, sestavljena iz govornih, plesnih in pevskih točk. Veliko muzikalov je postalo hit šele, ko so po njih posneli film … Najbolj znani muzikali so Kabaret (Cabaret), Mačke (Cats), Nesrečniki (Les Misérables) ... Oglej si posnetek iz legendarnega muzikala Lasje (Hair). Zanj bi bila bolj pravilna oznaka, da ni muzikal, ampak prava rock opera!

Opera se je pojavila konec 16. stoletja v Italiji. Je dramsko delo, v kateri se besedilo v celoti poje in izvaja ob orkestralni spremljavi, ima izdelane kulise in kostume. Oglej si še posnetek iz Bizetove opere Carmen in ugotovi, kakšna je razlika med opero in muzikalom. Povleci po dva opisa na desni k operi ali muzikalu.

Preveri

Match the drama terms with their description.

Preveri

Verbinde das Wort (rechts) mit der entsprechenden Worterklärung (links).

Preveri

Preden pade zavesa …

V 20. stoletju, predvsem po drugi svetovni vojni je gledališče bolj razgibano kot kadarkoli prej. Poleg velikih gledaliških ustanov se pojavljajo majhne gledališke skupine, ki potujejo po svetu in delujejo na cesti, v parku, kleti, zapuščenih prostorih ali skladiščih …

Obisk gledališča je ravno zaradi tega, ker se za razliko od drugih oblik zabave, kot so televizija, kino, računalniške igre in družabna omrežja, dogaja pred gledalcem V ŽIVO, poseben dogodek. Zato si oglej dobro gledališko predstavo ‒ medtem ko se bo zavesa dvignila in na koncu spustila, lahko doživiš enkratne občutke veselja, žalosti, sočutja … Že stari Grki so verjeli, da ima gledališče posebno moč. Ne verjameš? Pojdi in preveri!

Pred padcem zavese in aplavzom pa le še poveži pojme iz gledališkega slovarčka.

Preveri