Tole bo hec! Ali veš, kako narediš preprosto fotografijo? Tako, da z drevesa utrgaš list, si ga daš na popek in se za celo popoldne uležeš pod vroče poletno sonce. (No, na to bo treba še malce počakati …)

Proti večeru bo koža povsod okrog lista rdeča in opečena, pod listom pa bo ostala bela. Takšni fotografiji pravimo fotogram.

Naprej

Jasno, da tak fotogram ne more nadomestiti slik za osebno izkaznico, niti ni mogoče na ta način posneti komarja v letu.

A v fotogramu se skriva bistvo današnje digitalne fotografije in nekoliko starejše klasične analogne fotografije, ki temelji na kemiji: svetloba ima energijo, ki na nekatere snovi vpliva tako, da jih nekoliko spremeni. Lahko le začasno, kot se ves čas dogaja v našem očesu, ko gledamo okrog sebe, lahko pa za vedno, kot se zgodi na fotografskem filmu.

Naprej

Filmček prikazuje, kako je bilo videti fotografsko delo v drugi polovici 19. stoletja. Fotograf je moral nositi s sabo ves svoj fotografski »studio«, torej vse, kar je potreboval za fotografiranje in razvijanje fotografije (opremo za pripravo plošče in samo razvijanje fotografije kar takoj na mestu fotografiranja).

Kaj je v posnetku uporabljeno kot nosilec fotografije, na čem se razvije slika?

Preveri Nazaj na ogled filma

Kaj vse je bilo del fotografske opreme, ki je prikazana v filmčku?

Preveri

Od kod izvira ime fotografija? Phos ali photos v grščini pomeni »svetloba«, graphos pa izvira iz grške besede graphein, ki pomeni »pisanje, risanje«. Beseda fotografija tako pomeni »risanje s svetlobo«.

Ime si je menda leta 1834 izmislil francoski slikar Hercules Florence, znameniti astronom William Herschel pa ga je leta 1839 predstavil Kraljevi družbi v Londonu. In kar se je v tistih časih pojavilo v Londonu, se je kmalu razširilo po vsem svetu. Herschel pa je bil vsestranski in zanimiv mož, ki je med drugim izdelal orjaški teleskop. Ogledaš si ga lahko na povezavi.

Beseda fotografija pravzaprav pomeni dvoje: področje tehnike in umetnosti, pa tudi posnetek ali slika, narejena z njunimi metodami.

Kako se imenuje dejavnost, ki za upodabljanje uporablja svetlobo?

Preveri

Prababica fotografskega aparata se imenuje camera obscura, kar dobesedno pomeni »temna soba«. Že pred 2500 leti so učenjaki opazili, da se v temni sobi, ki ima v eni od sten majhno luknjico, na nasprotni steni pojavi slika. Na tej sliki se vidijo predmeti, ki stojijo pred luknjico, so pa obrnjeni na glavo.

Ta pojav so pozneje uporabljali in preučevali stoletja: naredili so manjše škatlice, ki so imele na eni stranici luknjico, na nasprotni pa polprepusten papir, na katerem se je pojavila slika. S takšno pripravico so si nekateri slikarji pomagali pri risanju portretov znamenitih in bogatih ljudi.

Luknjica pri cameri obscuri učinkuje kot nekakšna zbiralna leča. Žarki svetlobe, ki prispejo z zgornje strani predmeta, potujejo skozi luknjico in padejo na spodnjo stran zaslona. Žarki s spodnje strani seveda nasprotno padejo na zgornjo stran zaslona.

Pomagaj si s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in ugotovi, kaj vse pomeni beseda leča.

Preveri

V 16. stoletju so začeli izdelovati leče za mikroskope in daljnoglede. Iz ducata leč je potem nastal objektiv. Tako se imenuje zato, ker je obrnjen proti objektu oziroma predmetu, ki ga želimo slikati. Več o objektivu si lahko prebereš na povezavi.

Predmet pa opazujemo skozi okular, ob katerega naslonimo oko.

Današnji fotografi imajo cele množice objektivov: eni so za slikanje oddaljenih predmetov, drugi za portrete, tretji za pokrajine, četrti za fotografiranje majhnih stvari, na primer komarjev ali mravljic.

Po drugi strani so učenjaki preučevali kemične snovi, ki se pod vplivom svetlobe spremenijo. Že v 12. stoletju je Albertus Magnus odkril srebrov nitrat, snov z zanimivimi lastnostmi, stoletja za njim pa so postopno odkrivali še druge srebrove spojine, ki so bile pozneje najpomembnejše sestavine vsake fotografske plošče, papirja in filma.

Zakaj so srebrove snovi zanimive za fotografe?

Preveri

Prvo trajno fotografijo je leta 1826 posnel francoski izumitelj Joseph Nicéphore Niépce in jo poimenoval »Pogled skozi okno na Le Gras«. Več o njej lahko izveš na povezavi.

Fotografiral je s preprosto fotografsko kamero, sliko pa je posnel na bitumen, snov iz nafte, ki je podobna asfaltu. Osvetljeval je osem ur, nato pa ploščo previdno spral s topilom. Na osvetljenih mestih je bitumen ostal, z neosvetljenih pa se je spral.

Niépce je lahko svojo sliko opazoval v soju svetlobe: bitumen je bil nekoliko svetlejši, plošča pod njim pa temnejša. Slika je bila sicer slabe kakovosti, a je povzročila pravo revolucijo.

Katera od fotografij je bila posneta leta 1826 in velja za najstarejšo trajno fotografijo?

Preveri

Preučevanja snovi, ki so občutljive na svetlobo, se je lotila vrsta učenjakov. Louis Daguerre, eden izmed pionirjev fotografije, je izboljšal bitumenski proces in nekoliko skrajšal čas osvetljevanja.

V začetnem obdobju fotografije je bilo običajno nekajurno sedenje na fotografovem stolu. Lahko si predstavljaš, da je bilo to precej naporno, zato so izdelali posebne opornike, ki so podpirali glavo in trup človeka, ki se je želel fotografirati. Če bi se fotografirani v tem času premaknil, bi bila slika zamaknjena, zamazana ali neostra, naročnik pa s svojim portretom gotovo ne bi bil zadovoljen, če bi mu nos štrlel iz ušesa, oko pa bi imel sredi las!

Izboljšani postopek se je imenoval dagerotipija. Okrog leta 1835 se je fotografiranje močno razširilo in fotografiral se je lahko že skoraj vsak z nekaj pod palcem. Dagerotipije so bile v primerjavi z današnjimi fotografijami še zelo slabe, a nam dobro prikazujejo dogodke, pokrajine ali ljudi izpred 150 let.

Poseben fotografski proces je izumil tudi naš rojak Janez Puhar iz Kranja, ki se po njem imenuje puharotipija. Svetlobno občutljive kemikalije je nanašal na steklene plošče. Žal so bile njegove kemikalije strupene, zato se njegov postopek ni preveč razširil.

Fotografski postopek, ki ga je izumil Janez Puhar, se imenuje puharotipija, pa tudi:

Preveri

Dagerotipije so imele veliko pomanjkljivost: ni jih bilo mogoče izdelati v več izvodih, dokler William Henry Fox Talbot ni izumil procesa z imenom kalotipija.

Pri njem slike nastanejo v dveh stopnjah: v prvi nastane negativ, na katerem so svetla mesta temna, temna pa svetla, iz njega pa poljubno število pozitivov, na katerih so svetla mesta svetla in temna temna, tako kot je v resnici. Šele zdaj je bilo mogoče izdelati toliko izvodov fotografij, kolikor si jih je fotograf zaželel!

Talbotov proces je izboljšal George Eastman, ki je leta 1884 patentiral tudi fotografski film v zvitkih. Njegovo podjetje Eastman Kodak je konec 19. stoletja začelo prodajati preproste fotoaparate z vloženim filmom. Odtlej je lahko fotografiral vsak.

Kodakovi fotoaparati so se prodajali s stavkom, ki ga je iznašel Eastman: »Vi pritisnite na gumb, mi naredimo vse drugo!« Fotografiral je lahko kdor koli, film pa so nato razvili v Kodakovem laboratoriju in po pošti poslali slike.

Ugotovi, na kateri sliki je pozitiv in na kateri negativ.

Počisti

negativ

pozitiv

Preveri

Nemško podjetje Leitz je leta 1925 izdelalo majhen fotoaparat z imenom Leica, ki je snemal na film širine 35 mm. Bistra poteza ‒ če lahko sliko povečamo, je film seveda lahko majhen!

Leica format se je močno razširil in se obdržal vse do današnjih dni. Obstajajo negativni filmi za izdelavo slik, ki jih vstavimo v album, ali pozitivni filmi za snemanje diapozitivov, ki jih projiciramo na steno.

Danes so fotoaparati Leica neverjetno iskani in cenjeni. Ljubitelji so zanje pripravljeni odšteti astronomske vsote denarja. Na povezavi si lahko ogledaš, kakšen je bil ta fotoaparat.

Kako imenujemo javno prodajo izdelka, pri kateri ga dobi tisti, ki ponudi zanj največjo vsoto?

Preveri

Razvoj digitalnih fotoaparatov je omogočila elektronika. Njen osnovni element je tranzistor. Če mu dodajo majčkeno lečo, nastane fototranzistor. Če nanj pada svetloba, vpliva na električni tok. Tako lahko izmerijo, koliko svetlobe pada nanj.

A en sam fototranzistor ne more posneti cele slike. Slika je namreč sestavljena iz množice drobnih raznobarvnih pikic (pikslov). Zanjo potrebujemo celo množico fototranzistorjev, od katerih vsak opazuje svojo pikico na sliki. Čim več jih je, tem bolj je slika natančna in tem več ima podrobnosti.

Slike visoke, srednje in nizke ločljivosti se razlikujejo po natančnosti robov. Poveži sliko s številko, ki podaja njeno ločljivost.

Počisti

800 pikslov

3200 pikslov

8 milijonov pikslov (8 megapikslov)

Preveri

V ameriškem laboratoriju AT&T so leta 1969 raziskovalci poskusno izdelali CCD-senzor (Charge Coupled Device), ki je vseboval 10.000 tranzistorjev.

Hitro se je razširil povsod po svetu. Pri podjetju Kodak so leta 1975 naredili barvni CCD-senzor za videokamere. A ločljivost tega senzorja je bila za snemanje dobrih fotografij še vedno veliko premajhna. Znanstveniki so poskušali narediti senzorje s čim večjim številom fototranzistorjev in dobrih deset let pozneje so pri Kodaku naredili prvi senzor, ki je posnel sliko z milijonom točk.

Takšne senzorje pa je že bilo mogoče uporabiti v digitalnem fotoaparatu, kar je pomenilo razvoj digitalne fotografije.

Kdaj so izdelali prvi senzor, ki je omogočil snemanje digitalne slike?

Preveri

Digitalna fotografija ima pred nekdanjimi filmi številne prednosti. Slike ni treba razvijati, fiksirati in sušiti, za kar je bila nekdaj potrebna fotografska temnica, množica kemikalij in več ur časa. Fotografijo si lahko ogledamo takoj in jo lahko izbrišemo ali pošljemo. Shranimo jo na drobceno pomnilniško kartico. Lahko jo prenesemo na računalnik in jo obdelamo, dopolnimo ali popravimo ali pa pošljemo prek internetnega ali mobilnega omrežja.

Ko se je okrog leta 1990 razširil internet, so ga izkoristili tudi za prenos slik. Raziskovalec Tim Berners iz inštituta CERN v Švici je oče svetovnega spleta in avtor prvega spletnega brskalnika. Je tudi človek, ki je leta 1992 na splet postavil prvo fotografijo (slika levo).

Danes na splet vsako sekundo pošljemo več kot 3000 fotografij. Posebej veliko slik potuje po socialnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter in Instagram, prek katerih si lahko izmenjujemo podatke, besedila, komentarje in fotografije ter iščemo prijatelje po vsem svetu.

Katera trditev ne velja za digitalno fotografijo?

Preveri

Današnji mobilni telefoni lahko prikažejo in posnamejo odlične fotografije in snemajo filme. Imajo toliko pomnilnika, da lahko nanj shranimo na tisoče slik ali več ur videoposnetkov. Fotoaparat v mobitelu je majhen čip, ki je velik nekaj kvadratnih milimetrov, ima pa več milijonov fototranzistorjev.

Ker so se omrežja, ki prenašajo signale od enega mobilnega telefona do drugega, močno razširila in pohitrila, lahko sliko za le malo denarja pošiljamo z enega konca sveta na drugega.

S kakšno ločljivostjo lahko fotografirajo sodobni zmogljivi mobilni telefoni, kot je na primer Nokia Pure View 808?

Preveri

Sodobni mobilni telefonček omogoča pogovore in pošiljanje sporočil, poleg tega pa je tudi zasilna svetilka, shranjevalnik dokumentov, predvajalnik glasbe in fotoaparat, ki lahko posnete fotografije pošlje kamor koli komur koli, in to kadar koli. Pove ti, kje si, in če ga pravilno vprašaš, ti lahko pokaže pot do tvojega cilja.

Kako mobilni telefon ve, kje si? Namig najdeš na povezavi.

Preveri

Kakšna in katera pa je dobra fotografija? Preprostega odgovora ni.

Številne razstave v galerijah in na prostem nam prikazujejo množice fotografij, ob katerih se lahko samo zamislimo. Nekatere revije razpisujejo natečaje, na katere lahko pošlješ svoje fotografije. Žirija, ki ocenjuje te fotografije in med njimi išče najboljše, ima kar težko delo. Upoštevati morajo, kako domiselna je fotografija, kako težko ali nevarno jo je posneti, koliko potrpežljivosti in domišljije je imel fotograf in še marsikaj drugega. Nekaj razpisov najdeš pri Fotografski zvezi Slovenije in preveriš, ali lahko sodeluješ tudi ti. Nekateri natečaji so namenjeni poklicnim fotografom, nekateri pa tudi samo otrokom in mladim. Zanimive fotografije si lahko ogledaš na povezavi fotomladih.

V Veseli šoli pa imamo tokrat povezan natečaj, in sicer za najboljši kratki film. Za zmago na natečaju podarja Telekom Slovenije Nokio N9. Z mobitelom posnemi svoj film in sodeluj na natečaju! Več informacij na povezavi Fejst.film.

Kaj je to fotografski natečaj?

Preveri

Povezljivost je beseda, ki nas dandanes kar pogosto spremlja v življenju. Pomeni več stvari, ampak nas zanima predvsem to, kako med seboj povežemo različne naprave. Zato so potrebni številni medsebojni dogovori med izdelovalci opreme.

In čeprav se zdi, da dogovor ni posebno draga in pomembna zadeva, v resnici še zdaleč ni tako. Pravzaprav je presneto draga in presneto težko ga je doseči, ker bi marsikdo na svetu rad imel prav in ukazoval drugim, drugi pa se temu upirajo. Seveda je to povezano tudi z denarjem …

Če se proizvajalcem uspe uskladiti, nastanejo dogovori, kamor spadajo standardi in protokoli in podobne zadeve. USB, Bluetooth, Wi-Fi, IrDA in vrsta drugih so takšni dogovori, ki predpisujejo način delovanja naprav, da jih lahko povezujemo med seboj.

Kako ne moremo prenašati fotografij z digitalnega fotoaparata na računalnik?

Preveri

Who was the first person to successfully "fix" a photographic image?

What invention in photography was done by Janez Puhar?

Preveri

Was weißt du über die Geschichte der Fotografie? Das erste Foto wurde im Jahr -?- durch Joseph Nicéphore Nièpce gemacht.

Preveri

Za konec si na povezavi oglej kratki film Snap (Posnetek) o fotografu in njegovih dogodivščinah. Film je bil nagrajen - če želiš tudi ti sodelovati v veselošolskem filmskem natečaju, posnemi svoj kratki film in nam ga pošlji, navodila so pa tukaj!

V filmčku se fotograf zaplete v nenavadne okoliščine, vsaka nova situacija pa je prikazana s tem, da ima fotograf drugo barve majice. Zakaj si želi fotograf imeti takšne "akcijske" posnetke?

Preveri