Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock in GEN energija.
Kaj je tisto, kar ti omogoči, da vsak dan vstaneš iz postelje, greš v šolo, se učiš, igraš nogomet, plešeš, skačeš, bereš?
Odgovor je: energija.
Energija je tista, zaradi katere sonce sije, rastline rastejo, ptiči letijo in levi rjovijo, zaradi nje ti mama lahko skuha kosilo (in nerga, kadar ne narediš domače naloge!).
Energija je pravzaprav povsod okrog nas. Je vir življenja in gibalo sveta.
Tako kot se avtomobil ne more premikati brez bencina, letalo ne more leteti in ladja ne pluti, tudi ti ne moreš ničesar opraviti brez energije. Niti klikati po tej učni poti ne.
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)
Oglej si kratko predstavitev, kaj je energija in od kod jo dobimo.
Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)
Vir: Wikipedija
Energija ‒ kaj je to?
Takoj na začetku posnetka dobiš odgovor na vprašanje, kaj je energija.
Označi dva pravilna odgovora.
Res je, nič se ne more premikati in delovati brez energije.
Uh, še enkrat si oglej posnetek in izberi DVA pravilna odgovora, pa bo.
Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)
Odlično! Vetrna, sončna in jedrska elektrarna, hidroelektrarna in termoelektrarna, vse to poznamo ‒ kometa pa človek še ni uspel ujeti za rep!
Ne. Oglej si še enkrat filmček in malo razmisli, pa bo vse jasno. Tisti glasnik, ki v znani slovenski pravljici naznani, da je na Zemlji vse narobe, zagotovo ni energetski vir!
Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)
Vir: Wikipedija
Vse se vrti okrog sonca …
Zgornji naslov dobesedno drži! Energija je namreč povsod in obstaja v vsaki stvari. Je vir življenja in sploh vseh procesov na Zemlji.
Energija je na primer prisotna v svetlobi, toploti, hrani, bencinu ... Energija prehaja iz ene oblike v drugo.
Glavni vir energije, ki omogoča življenje na Zemlji, je Sonce. No, če smo natančni, so to jedrske reakcije, ki potekajo na Soncu, od koder ta energija prihaja na Zemljo v obliki sevanja. S širjenjem svetlobe in toplote je omogočena fotosinteza, zaradi katere se lahko razvijajo rastline.
Fosilna goriva, ki so pomemben vir energije, so nastala iz organizmov, ki ne bi obstajali brez energije Sonca.
Sonce ogreva zrak in s tem povzroča tudi veter in kroženje vode v naravi; veter in voda pa sta prav tako primarna vira energije na zemlji.
Kaj je Sonce?
Seveda! Sonce pa ni le središče našega osončja, ampak tudi najpomembnejši primarni vir energije na zemlji. Sončno sevanje omogoča razmere, primerne za življenje!
Mnja. Te je stresla omotica od vrtenja Zemlje? Nikar se ne hecaj, to je vendar najsijajnejša zvezda na našem nebu, brez katere bi bila Zemlja hladen, temen planet brez življenja …
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)
Božje oko, ki vse vidi, je pogosto upodobljeno kot Sonce.
Eksplozija segrete plazme na Soncu.
Vir: NASA
Poklon Soncu
Že starodavna ljudstva so častila Sonce kot vir življenja na zemlji. Brez Sonca, brez njegove svetlobe in toplote ne bi bilo življenja. Predstavljaj si življenje pred nekaj deset tisoč leti: šele ko se je sonce dvignilo nad obzorje, se je začel dan. Postalo je svetlo in toplo in vse je bilo spet dobro ‒ po hladni, temni in nevarnosti polni noči!
Sonce se kot predmet čaščenja pojavlja v vseh verovanjih, nima pa povsod enake vloge, le v nekaterih starih civilizacijah je osrednje čaščenje namenjeno prav njemu. Pri starih Egipčanih so vladarje, faraone, imeli za potomce sončnega boga. Pomembno vlogo je imelo sonce tudi pri ljudstvih predkolumbovske Amerike. Maji so bili odlični astronomi in njihov koledar je eden najzanimivejših v zgodovini človeštva. Koledar je bil že od nekdaj pomemben za preživetje civilizacij, saj je določal čas za setev, za praznovanje, za žetev …
Pri Inkih se je bog sonca imenoval Inti in Inki so ga v zahvalo za to, da jih je ustvaril, častili z večdnevnim praznovanjem in mu postavljali hrame. Pri Aztekih pa je sončni bog terjal bolj krvavo čaščenje: ker so se bali, da bo sonce ugasnilo, so mu darovali človeške žrtve.
Kako prihaja sončna energija na Zemljo?
Odlično! Zato imenujemo sončno energijo tudi svetlobna energija.
Uh, ne bo prav. Ker se Zemlja vrti, je v vsakem trenutku osvetljena natanko polovica Zemlje, na drugi polovici pa je tema ‒ noč. Kaj torej daje Sonce?
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)
Človek se je kmalu naučil uporabljati ogenj
Star mlin na veter
Zgodovina civilizacije je zgodovina pretvorb energije
Med ključnimi dejavniki razvoja naše civilizacije je sposobnost pretvarjanja med različnimi oblikami energije, ki za nas opravljajo delo. Že v pradavnini so ljudje odkrili ogenj. Ta jih je grel, na njem so si pripravljali hrano in z njim odganjali divje živali. Les je bil prvo gorivo. Stare civilizacije so se naučile izrabljati največji vir energije na Zemlji – Sonce. Stari Grki so na primer zidali hiše tako, da so sončno energijo uporabili za ogrevanje hiš – te so poleti dobile zelo malo sončne svetlobe, pozimi pa so zaradi spremenjenega položaja sonca prejemale veliko sončnih žarkov in se tako ogrevale.
Rimljani so grško idejo nadgradili in svoja javna kopališča zasteklili ter tako preprečili uhajanje toplote, hkrati pa so pridobivali toploto s prehodom svetlobe skozi stekla. Za ogrevanje kopališč so izkoristili tudi geotermalne vire (toploto iz Zemljine notranjosti). Stari Grki, Rimljani in Kitajci so poznali zaobljena ogledala iz srebra, bakra ali polirane medenine, s katerimi so zbirali sončne žarke.
Človek je že zelo kmalu vpregel živali in jih izkoristil za vleko in prenos tovora. Stare civilizacije so znale izrabljati tudi druge vire energije, ki so jim bili na voljo v naravi.
Katera dva naravna vira se je poleg sonca človek hitro naučil izkoriščati?
Bravo, zadetek v črno!
Nikakor ne! Bencin in elektrika nastaneta šele s pretvorbo primarnega energetskega vira. No, bo zdaj šlo?
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)
Z industrializacijo se začne nova doba hitrega tehnološkega razvoja
Industrializacija ‒ preskok v moderni svet
Največjo prelomnico v razvoju človeške družbe pomeni industrializacija, uporaba tehnologije in strojev. Industrializacija prinese tehnološke izume, ki omogočijo izkoriščanje ogromnih zalog premoga, nafte in zemeljskega plina. Vse to pospeši razvoj gospodarstva in povzroči eno najbolj korenitih in hitrih sprememb v zgodovini človeške družbe.
Zdaj družba ni več odvisna le od naravnih energetskih tokov, ampak lahko izrablja tudi sekundarne vire energije (to je energija, ki jo pridobimo s pretvorbo iz primarnega vira).
Kateri izmed naštetih virov energije ni primarni vir, ampak sekundarni?
Čestitke, obvladaš!
Hm, razmisli, kako proizvedemo (in ne naberemo ali ulovimo) električno energijo, pa bo šlo.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)
Kemična energija se pretvori v kinetično energijo
Iz nič ni nič!
Energije ne moremo ustvariti ali uničiti − vedno se pretvori v neko drugo obliko energije.
Po zakonu o ohranitvi energije se skupna energija sistema spremeni natanko za prejeto ali oddano delo ali toploto.
Obstajajo različne oblike energije:
‒ kinetična (energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja)
‒ toplotna (prehaja s toplejšega na hladnejše telo)
‒ potencialna (to energijo imajo telesa, dvignjena na višino)
‒ električna (prenaša se z električnim tokom v tokokrogu)
‒ jedrska (se sprosti pri jedrskih reakcijah)
‒ kemična (se sprosti pri nekaterih kemijskih reakcijah)
Katero vrsto energije imaš, kadar na primer rolaš, plešeš, igraš nogomet? energijo.
Odlično, tudi energije za razmišljanje imaš očitno več kot dovolj!
Akhm. Kaj pa, če vtipkaš tisto pravo, ki se začne s K? In pazi, da se ne zatipkaš! Pa velika začetnica, kajne?
Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)
Električno energijo za javno uporabo − javno razsvetljavo − so leta 1881 prvič začeli proizvajati v angleškem mestecu Godalming z velikim vodnim kolesom.
Vir: Godalming museum
Kaj je električna energija?
Danes si težko predstavljamo življenje brez elektrike, čeprav je to precej novodobna pogruntavščina in jo ljudje uporabljamo šele dobrih 100 let. Električno energijo najpogosteje dobimo tako, da jo pretvorimo iz drugih, primarnih virov energije. Tudi elektriko pretvarjamo v druge oblike energije: toploto, svetlobo in kinetično energijo za uporabo doma in v industriji.
Spreminjanje električne energije v druge oblike energije ne onesnažuje okolja. Zato pravimo, da je električna energija kakovostna oblika energije.
Elektrike ne moremo enostavno nabrati ali načrpati (tako kot premog ali nafto). Električno energijo pridobivamo v elektrarnah z generatorji, ki mehansko energijo pretvorijo v električno energijo.
Elektrarne so nekakšne tovarne, ki s pomočjo generatorjev za proizvodnjo električne energije uporabljajo silo vode, pare, vetra, moč sonca ali posebno snov uran (jedrska elektrarna).
Oglej si povezavo. Kdaj smo v Sloveniji dobili prvo električno ulično razsvetljavo?
Čestitamo, dobro se ti prižigajo lučke v glavi!
Khm. Povezava včasih pomaga, da uganeš pravo.
Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)
Dolžina vseh daljnovodov v prenosnem elektroenergetskem omrežju Slovenije znaša več kot 2680 km. To pomeni, da bi lahko z električno energijo neposredno povezali Slovenijo in Islandijo!
Si predstavljaš mesta v temi, brez ulične razsvetljave?
Električno omrežje
In kako pride električna energija do tvojega doma, tvoje ulice, šole?
Temu je namenjeno električno omrežje. Električna energija iz elektrarne potuje po visokonapetostnih daljnovodih, ki jo prenašajo na zelo dolge razdalje − ko električna energija pride do želenega cilja, se njena napetost zmanjša. Napravi, ki pretvarja visoko napetost v nizko in obratno, pravimo transformator. In potem elektrika pripotuje po električnih kablih do vtičnice v tvoji sobi, kjer se lahko nanjo priključiš in rešuješ tole učno pot!
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kaj je daljnovod.
Tako je, električni vod, ki teče pod zemljo, pa se imenuje kablovod.
Hja, pomagaj si s povezavo, pa bo vse jasno. Ponovi vajo.
Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)
Med Edisonovimi najbolj znanimi izumi so fonograf (predhodnik gramofona), žarnica in filmska kamera.
Dandanes ljudje patentirajo tudi zelo čudne izume. Na sliki je prikazana maska, ki naj bi ljudem preprečila, da bi preveč jedli. Kako zelo ameriško, kajne? Več o čudnih in zabavnih izumih si lahko ogledaš tukaj.
Žarnica, ki spremeni noč v dan
Aha, porečeš, ampak od kdaj pa sploh imamo elektrarne?
Niti ne prav dolgo, dobrih 130 let. Prva elektrarna na svetu je začela proizvajati elektriko leta 1882. Njen lastnik je bil Thomas A. Edison (1847–1931), sloviti izumitelj, ki je patentiral več kot 1000 izumov. Med njimi je tudi žarnica.
Edison v resnici ni izumil žarnice, ampak je le odkupil izum in ga patentiral! Res pa je, da je zaradi tega on postal tisti, ki je dobesedno razsvetlil svet.
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kaj je patent.
Tako je, pravi poznavalec. Edison pa ni bil samo dober izumitelj, ampak tudi odličen podjetnik! Imaš tudi ti kaj od tega v sebi?
Nak, popoln mimostrel. Pomagaj si s povezavo in malce razmisli, pa bo šlo.
Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)
Še malce zgodovine
Edison je bil pomemben izumitelj, a treba je priznati, da tudi električnega toka ni izumil on.
Eden prvih raziskovalcev elektrike je bil André-Marie Ampère. Ta francoski fizik in matematik (konec 18. in prva polovica 19. stol.) je pokazal, da se tuljava, po kateri teče električni tok, obnaša podobno kot paličast magnet, da se železo namagneti, če ga damo v tuljavo z električnim tokom, in da med dvema bližnjima vodnikoma, po katerih teče električni tok, deluje magnetna sila.
Električni tok, kot ga uporabljamo danes, pa je prvi pognal po žici Michael Faraday.
Kako se imenuje osnovna enota za električni tok?
To bo odlična ocena pri fiziki, šibaj naprej!
Uf, ne bo prav. Malce razmisli, o katerem znanstveniku govorimo, pa bo vse jasno.
Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)
Tesla je iznašel električni transformator. Obiskovalci laboratorija so zadrževali dih ob pogledu na slapove prasketajočih strel, ki so se vile okrog Tesle. Tudi zato je imel sloves norega znanstvenika.
Popularna rock skupina si je nadela ime AC/DC. Poslušaj eno njihovih bolj znanih pesmi, Thunderstruck. AC je sicer oznaka za izmenični tok (angl. Alternating Current), DC pa oznaka za enosmerni električni tok (angl. Direct Current). AC/DC je oznaka, ki pove, da lahko naprava uporablja kateri koli tok. Prvi album skupine AC/DC se je imenoval High Voltage (visoka napetost).
Vojna tokov
V času, ko je Edison zgradil prvo elektrarno na svetu, je deloval še en pomemben izumitelj: Nikola Tesla. Tesla je nekaj časa delal v Edisonovem podjetju. Tam je spoznal prednosti izmeničnega toka, medtem ko je Edison stavil ves razvoj in premoženje v enosmerni tok, ki so ga proizvajale številne male elektrarne v njegovi lasti. Preberi si razlago, kaj je električni tok in kakšna je razlika med enosmernim in izmeničnim tokom.
Tesla in Edison sta se sprla in Tesla je odšel ter začel izumljati naprave za izmenični tok. Preboj izmeničnega toka je omogočil G. Westinghouse (1846−1914), ameriški izumitelj in gospodarstvenik, ki je kupil in razvil Teslov patentirani generator za proizvodnjo izmeničnega toka. Uporaba izmeničnega toka je omogočala lažji in učinkovitejši prenos električne energije na daljavo pri visoki napetosti prek transformatorjev, kar pri enosmernem toku ne bi bilo mogoče.
Zato se še danes v večini elektrarn proizvaja izmenični tok, Edison pa je bil s svojimi elektrarnami enosmernega toka veliki poraženec »vojne tokov«.
Poveži po dva izuma z izumiteljem, ki mu pripadata. Pomagaj si s povezavo o Tesli in s povezavo o Edisonu.
Obvladaš, kapo dol!
Hm. Povleci po dva izuma k pravemu izumitelju. Pomagaj si s povezavo, pa bo šlo.
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)
Hidroelektrarna Mavčiče
Ali veš, da je Norveška, ki ima ogromno vodnih virov (morje in kopenske vode, gorski slapovi in jezera), vodilna na področju pridobivanja elektrike iz vodne energije (v hidroelektrarnah)? Na ta način pridobi okrog 98 % vse elektrike!
Nazaj v sedanjost
Zanimivo je, da je naslednik Westinghousovega podjetja, ki je uspelo z elektrarnami izmeničnega toka, Westinghouse Electric Company, danes eden pomembnejših svetovnih proizvajalcev opreme za jedrske elektrarne. Med drugim je to podjetje opremilo tudi jedrsko elektrarno v Krškem.
Jedrske elektrarne so pomemben vir proizvodnje električne energije. V Sloveniji proizvajamo električno energijo v različnih elektrarnah, ki se med seboj dopolnjujejo. Glavni viri slovenske proizvodnje elektrike so jedrska energija, fosilna goriva (premog, nafta, plin) in vodna energija.
V Sloveniji delujejo ena jedrska elektrarna (NEK), štiri termoelektrarne (TE), 18 večjih hidroelektrarn in več kot 2500 malih hidroelektrarn (HE), sončnih in vetrnih elektrarn (OVE).
Oglej si povezavo o načinih proizvodnje električne energije.
Poveži elektrarne z načinom pretvarjanja drugih vrst energije v električno.
To pa je odlično znanje! S to energijo šibaj naprej.
Hm? Ne. Malce bolje preberi opise, pomagaj si s povezavo o načinih proizvodnje električne energijein ponovi vajo.
Stopnja: Veliki finale (15 od 20)
Nuklearna elektrarna Krško
Menihi v Brestanici pri Krškem, ki so imeli sedež v gradu Rajhenburgu, so leta 1896 za pogon strojev v čokoladnici na potoku Brestanica zgradili lastno hidroelektrarno (prva elektrarna na enosmerni električni tok na Spodnjem Štajerskem). Na sliki grad Rajhenburg v 17. stoletju.
Vir: www.gradovi.net
Kaj je jedrska elektrarna?
Verjetno vsaj približno razumeš, kako deluje hidroelektrarna (HE), kako vetrna elektrarna in kaj so sončne celice. Kaj pa je jedrska elektrarna?
Jedrska elektrarna (JE) deluje podobno kot termoelektrarna (TE), obe pretvarjata toploto v elektriko. Pri TE je izvor toplote kemična reakcija ob gorenju premoga, pri JE pa je izvor toplote jedrska reakcija, ki nastane ob cepitvi urana. Pri tej reakciji se sprošča toplota, ki je vir energije za turbino, ta pa poganja generator. Podrobnosti delovanja JE si oglej na povezavi.
Kje je edina jedrska elektrarna v Sloveniji?
Odlično, obvladaš geografiijo Slovenije!
Stopnja: Veliki finale (16 od 20)
Uraninit
Izotop urana se kot gorivo uporablja v jedrskih elektrarnah, iz visoko obogatenega urana pa je mogoče izdelati tudi jedrske bombe, najbolj uničujoče orožje na svetu. Več o tem si lahko ogledaš v prispevku Infodroma.
Kaj je uran?
Uran je naravni radioaktivni element. Je zelo težka oziroma gosta kovina, ki jo je leta 1789 odkril nemški kemik Martin Klaproth in jo poimenoval po planetu Uranu. (Planet Uran je podobno kot drugi planeti v antični dobi dobil ime po grškem bogu. Uran je bil bog vesolja.)
V periodnem sistemu ima uran simbol U in atomsko število 92.
Uran obstaja v različnih mineralnih oblikah. Glavni rudi sta uraninit in karnotit, pojavlja pa se tudi v bakrovih, zlatih in fosfatnih rudah ter v nizkih koncentracijah tudi v morju. Uranovo rudo z različnimi procesi spremenijo v jedrsko gorivo.
Kje so v Sloveniji izkopavali uranovo rudo?
Kapo dol, obvladaš!
Mnja. Uranovo rudo so izkopavali v Rudniku urana Žirovski Vrh, ki pa ne deluje več.
Stopnja: Veliki finale (17 od 20)
Galvanijevo odkritje
Ali veš, da lahko dobiš električni tok tudi iz krompirja ali pa limone? Oglej si poskus v angleščini, v katerem postane krompir baterija za lučko!
Shranjevanje električne energije
Pa lahko električno energijo shranjujemo? Malce pomisli … Seveda, baterija je način shranjevanja električne energije!
Drugi način so akumulatorji, ki so od baterij boljši v tem, da jih lahko ponovno polnimo. Pri polnjenju se električna energija pretvarja v kemično. Slabost baterij in akumulatorjev je, da so primerni le za shranjevanje izredno majhnih količin energije.
Oglej si povezavo o zgodovini baterije.
Leta 1780 je italijanski zdravnik Luigi Galvani ugotovil, da noga mrtve žabe trzne, če se je dotakneš s kovinskim nožem. Galvani je menil, da mišice v nogi vsebujejo elektriko ‒ temu je rekel živalska elektrika. Leta 1800 je tej teoriji oporekal drug italijanski znanstvenik, Alessandro Volta. Ta je trdil, da sta ključna dejavnika Galvanijeve teorije dve različni kovini: jekleni nož in bakrena ploščica, na kateri je ležala žaba. Volta je dokazal, da elektrika nastane, ko med dve različni kovini pride vlaga. (A Galvani razlage ni hotel sprejeti in je ostal do svoje smrti prepričan, da živali same vsebujejo elektriko.)
Volta je potem ustvaril prvo električno baterijo, voltaični člen, narejen iz tankih ploščic bakra in cinka, med katere je dodal vlažno lepenko. Tako je odkril novo vrsto elektrike, ki se je prenašala enakomerno kot vodni tok v obliki iskre ali udarca. Volta je dokazal, da elektrika lahko potuje z enega konca na drugega po žici, kar je bil pomemben znanstveni dosežek na področju elektrike. Po njem se imenuje enota volt.
Kaj je volt?
Oooooodlično! Vat je enota za merjenje moči ter toplotnega in energijskega toka, joule pa je osnovna enota za energijo.
Iiiiiik! Napačen odgovor. Razmisli ali pogoljufaj s povezavo, pa bo!
Stopnja: Veliki finale (18 od 20)
Najbolj znan pojav statične elektrike je strela.
Med nevihto lahko opazimo ogromne iskre, ki so nastale zaradi statične elektrike v ozračju. Ko se zaradi zračnih tokov in močnih vetrov vodne kapljice in koščki ledu v oblakih drgnejo med seboj, se v oblakih nabira električni naboj. V določenem trenutku naboj preskoči iz oblaka na oblak ali proti zemlji. Pojav opazimo kot strelo, ki jo spremlja blisk. Zrak se močno segreje, eksplodira in mi slišimo glasno grmenje. Strela je torej posledica razelektritve oblakov.
Še nekaj o statični elektriki
Zagotovo te je že kdaj stresla statična elektrika. Ta se pogosto ustvari med ločevanjem električnih nabojev, ki se pojavijo, ko se dva primerna materiala drgneta in potem ločita. Nastane lahko ob hoji po preprogi, drgnjenju s plastičnim glavnikom po suhih laseh, drgnjenju balona in puloverja … in te lahko tudi malce strese!
Statično elektriko predstavljajo elektroni, ki pa ne tečejo skozi snov (kot električni tok), ampak so zbrani na površini predmetov. Z drgnjenjem dveh različnih snovi lahko na površje ene od njih prikličemo veliko število elektronov. Pri balonu, na primer, se elektroni na površini lahko zadržijo zelo dolgo, saj je balon iz takšne snovi, da ne morejo potovati po njej. Druge snovi pa elektrone rade oddajajo, na primer volja ali lasje. Zato bodo elektroni ob drgnjenju balona ob pulover zelo hitro pobegnili iz puloverja na balon.
Različne snovi se torej z drgnjenjem naelektrijo oziroma prejmejo električni naboj. Naelektreni predmeti lahko letijo, skačejo in plešejo, ob enakih električnih odbojih se odbijajo, ob preveliki količini pa se snovi razelektrijo v obliki iskre ‒ takrat začutimo, kako nas strese. Oglej si poskus s statično elektriko.
Poskuse s statično elektriko je delal že Tales iz Mileta, ustanovitelj grške filozofije, znanosti in matematike, v 6. stoletju pred našim štetjem. Tales je drgnil kose jantarja s krznom in nato opazoval, kako bo naelektrenost vplivala na lahke predmete, na primer na ptičja peresca.
Američan Benjamin Franklin, znan tudi kot človek, ki je ukrotil strelo, je v 18. stoletju dokazal povezavo med strelo in iskro na jantarju (statična elektrika). Na svilenega zmaja je pripel železno konico in spuščal zmaja med nevihto. Pri tem je vrv, na kateri je bil pripet zmaj, držal z železno kljuko. Ko je udarila strela, je s kljuke na njegovo zapestje preskočila iskra. Ta poskus je bil sicer smrtno nevaren in bi lahko pri njem umrl.
Kateri od izumov je Franklinov?
Res je! Franlinovih poskusov pa nikar ne izvajaj, zmaja raje spuščaj v lepem vremenu.
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
What is energy?
The power or ability to make things happen is called energy.
Energy move cars along the roads. Energy makes aeroplanes fly. It plays your music on the player and lights your home. Your body needs the energy to grow, think, and move. Scientists define energy as the ability to do work.
Which objects are the primary sources of energy?
Congratulations! Almost done ...
Sorry, that’s not it. Try again. (Namig: dva odgovora sta pravilna!)
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Was ist Energie?
Schau mal herum. Kannst du was hören oder spüren? Siehst du etwas sich bewegen? Alles, was passiert, dich bewegt oder verändert, braucht etwas Kraft dafür. Diese Kraft heißt Energie.
Welche Bilder zeigen die Hauptenergiequellen vor? Klick sie an.
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Versuch noch einmal!(Namig: dva odgovora sta pravilna.)
Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)
Res potrebujemo toliko energije?
Danes porabimo ogromne količine električne energije. Največ porabnice energije na svetu so zahodne države, predvsem Kanada in ZDA, pa Evropa, Avstralija in Japonska.
Energijo uporabljamo na vseh področjih: v gospodinjstvu (gretje, hlajenje, luči, priprava in shranjevanje hrane, priprava tople vode, zabava), pri transportu (gorivo za prevoz), v industriji (skoraj vsi izdelki, stroji, igrače, oblačila, naprave, ki jih dnevno uporabljamo, nastanejo v tovarnah). Je res potrebujemo toliko, kot je porabimo?
Kako lahko ti prispevaš k varčevanju z energijo? Izberi takšne odgovore, da ne bodo škodili tvojemu zdravju in da te družinski člani ne bodo preganjali zaradi smradu!
Čestitke! Energije imaš očitno dovolj in jo tudi obvladaš. Morda pa nekoč izumiš kaj takšnega, kar bo prevetrilo svet?
Khm. Si že brez energije, ker preveč razmišljaš? Izberi tri pravilne odgovore in ponovi vajo!
