Junijska tema Vesele šole te popelje na potepe po Sloveniji, ta tema pa te bo odpeljala na zeleni potep po modrem planetu.

Da ne boš ob pojmih, kot so habitat, rdeči seznam in topla greda ves zelen, torej nezrel in neizkušen, in da ne boš pozelenel od zavisti, ko bodo drugi govorili o evoluciji, bomo skupaj raziskovali planet Zemlja.

Se kdaj vprašaš, zakaj so rastline zelene barve? In zakaj ravno zeleno barvo največkrat enačimo z življenjem?

Greva na avanturo po vodi in po zraku, po oceanih in po kopnem, med gorovje in gozdovje, med rastline in živali. Spoznal boš, da je na Zemlji prav vsako živo bitje pomembno. In še pomembnejše, da drug brez drugega ne moremo preživeti!

Naprej

Snov med živimi bitji neprestano teče in kroži. Morda je voda, ki jo − upamo! − piješ iz pipe, del Amazonke, ki se je izlila v Atlantski ocean, tam dobila obliko padavin in se v Sloveniji zbrala kot podzemna voda?

Podobno se dogaja z zrakom: kisik, ki ga porabljaš, je nemara proizvedel avstralski baobab, tvoj izdihnjeni ogljikov dioksid pa je lahko vir življenja orlovi praproti v naših gozdovih.

Naprej

Bliža se dolgo in vroče poletje. Počitnice, ko bo marsikdo odšel tudi na morje.

V filmu je prikazano, da morje predvsem po obilnem deževju morda ni najboljše za kopanje. Zakaj pa ne?

Preveri

Kako je v mestih urejeno odtekanje vode?

Preveri

Življenje na Zemlji se je začelo razvijati v morju, danes pa v njem živijo osupljive tvorbe. Na dnu oceana najdemo najdaljšo gorsko verigo na planetu, to je Srednjeatlantski hrbet, najglobljo sotesko, to je Marianski jarek, in največjo zgradbo, kar so jih zgradila živa bitja, to je Veliki koralni greben

Oceani in morja oblikujejo podnebje in vreme na planetu. Vsrkavajo, shranjujejo in s tokovi po Zemlji prenašajo velike količine sončne toplote. Imenujemo jih tudi pljuča Zemlje, saj ustvarijo kar polovico vsega kisika na našem planetu.

Voda nikoli ne miruje, temveč nenehno potuje in spreminja svojo obliko. Na popotovanju po planetu razišče vse kotičke, pot njenega kroženja pa si lahko ogledaš na povezavi.

V vodi, ob vodi ali na njej živijo različne življenjske oblike. Združbo živih in neživih snovi, ki so med seboj tesno in večstransko povezane, poimenujemo s sila učenim izrazom. Pomagaj si s povezavo in označi ustrezen izraz.

Preveri

Znanstveniki se strinjajo, da so vodni ekosistemi resno ogroženi. S pomočjo povezave označi, kaj je najbolj nevarno za življenje v morju.

Preveri

Oceani in priobalni deli so v nevarnosti zaradi pretiranega ribolova. Ta naj bi bil od dva- do trikrat previsok za ohranjanje zdravih morskih ekosistemov. Na povezavi si lahko ogledaš kratek predstavitveni film o množičnem ribolovu.

Oglej si povezavo in ugotovi, katera riba je na robu izumrtja zaradi množičnega ribolova. To je:

Preveri

Okoljsko škodo povzročajo tudi odpadki v morju. Poglej, kako se z odpadno plastiko v morju spopadata albatros in želva.

Morja in obale močno ogrožajo naselbinske in industrijske odplake. V tla, tja, kjer so podzemne vode, se steka onesnažena voda iz naselij in tovarn. V podtalnico, vir naše pitne vode, dež spere gnojila in druge kemične pripravke, s katerimi obdelujemo zemljo.

Morski organizmi so pogosto tudi žrtve razlitja oljnate tekočine. Klikni na povezavo in ugotovi, kako imenujemo surovino, ki se po nesreči pogosto razlije in pomori življenje v morju.

Imenujemo jo .

Preveri

Prva živa bitja so se na Zemlji pojavila pred približno 3,8 milijarde let. Na našem planetu so takrat bruhali vulkani, ozračje je bilo polno strupenih plinov, oceani in kontinenti pa so šele nastajali. Klikni na povezavo in si oglej prvotno podobo Zemlje.

Kmalu so se pojavile tudi zapletene oblike življenja, rastline, ki so bile sposobne proizvajati in sproščati kisik. V ozračju, obogatenem s kisikom, so se razvili novi organizmi: to so živali, ki kisik porabljajo.

Poleg kisika je druga pomembna sestavina ozračja tudi ogljik – najdemo ga tako v zraku kot v zemlji in morju. Rastline vodo in ogljik v zraku, ki ga izdihujemo ljudje in živali, s pomočjo svetlobe spreminjajo v energijo in kisik.

Oglej si film in označi, kako imenujemo življenjsko pomemben proces proizvajanja hrane s pomočjo svetlobe?

Preveri

Bogate zaloge ogljika skrivajo tudi morske globine, pojavlja pa se lahko kot nafta, plin ali premog. To so fosilna goriva, s pomočjo katerih se vozimo, kuhamo in grejemo ter iz njih izdelujemo veliko vsakdanjih stvari, kot so čevlji, smučke, kozmetika ...

Velika pomanjkljivost ogljikovega dioksida je, da sprejema sončne žarke in segreva ozračje. Ta del sevanja se nikoli ne vrne nazaj v vesolje. Večje izobilje ogljikovega dioksida v zraku pomeni višjo temperaturo na Zemlji. Oglej si prikaz učinka tople grede.

Katere trditve držijo za toplo gredo? Označi štiri pravilne odgovore.

Preveri

Pred več kot sto milijoni let so nekatera živa bitja zapustila podvodni svet in naselila kopno. Prvi kopenski prebivalci so bile enocelične rastline, iz njih pa so se postopoma razvijale nove in nove vrste. Naselile so skorajda vso Zemljino površino, prilagodile pa so se tudi bolj neprijaznim kotičkom.

Biogeografija je veda, ki preučuje, kako so živa bitja razporejena po Zemlji, zakaj živijo na posameznih območjih in kako so prišla tja.

Vsaka vrsta se prilagodi določenemu območju. Pobrkljaj po povezavi in ugotovi, kako imenujemo značilno območje, na katerem živi določena vrsta.

To območje imenujemo .

Preveri

Če želijo preživeti in poskrbeti za mladiče, morajo imeti živa bitja dovolj hrane. Zaradi naravnih nesreč in pomanjkanja hrane so živalske vrste pogosto prisiljene v selitve v druge, vendar podobne kraje.

V novem habitatu naletijo na različne ovire, tam lahko že domujejo živali, ki se prišlekov ne razveselijo. Med seboj tekmujejo za hrano, pri tem pa so različno uspešne. Bitja z različnimi geni se različno prilagodijo novim razmeram – nekatera se lažje razmnožujejo, druga so ogromna, tretja pa lažje prenašajo vročino ali mraz.

Včasih se potomci prvih prišlekov razvijejo v nove vrste. Tako lahko ptiči v novem okolju dobijo drugo varovalno barvo, močnejše kremplje, daljši kljun ‒ in postanejo povsem drugačni od svojih prababic in pradedkov! Pomagaj si s povezavo in označi, kako imenujemo opisani pojav. To je:

Preveri

Idejni oče evolucijske teorije je Charles Darwin. Izjemno mlad se je z ladjo HMS Beagle odpravil na petletno potovanje po južni polobli. Na njegova spoznanja o razvojni teoriji ali evoluciji so najbolj vplivali otoki v Tihem oceanu.

Več informacij o potovanju najdeš na tej povezavi, zelo izčrpno pa potovanje predstavlja angleška spletna stran o Darwinu.

Pomagaj si s povezavo in označi, kje je Darwin preučeval življenje.

Preveri

Danes na Galapaških otokih deluje Darwinov raziskovalni center, njegov namen pa je zaščita, raziskovanje, razumevanje in promocija tamkajšnjega ekosistema.

Galapaško otočje so mornarji nekdaj imenovali Začarani otoki, saj je marsikatera ladja skrivnostno izginila v tamkajšnjih morskih globinah. Ime, pod katerim ga poznamo danes, je otočje dobilo po živalski vrsti želv velikank.

Galapaško otočje je pomembno zaradi izjemne živalske in rastlinske pestrosti. Oglej si neverjetne rastlinske in živalske primerke, ki jih je ustvarila narava. Morda se pa tudi ti kdaj pridružiš kakšni raziskovalni odpravi?

Kako imenujemo takšno pestrost rastlinstva in živalstva? Pomagaj si z razlago.

Preveri

Zaradi podnebnih in površinskih razmer biotska raznolikost ni razporejena enakomerno. Na Arktiki in v Sahari je vrst razmeroma malo, Slovenija pa je območje z veliko in pomembno biotsko raznovrstnostjo.

Pri nas biotsko pestrost najbolj ogrožajo spreminjanje življenjskega prostora, vdor tujih vrst in izkoriščanje vrste.

Slovenija daje zatočišče mnogim endemičnim vrstam. Oglej si povezavo in označi, kaj je endemit. To je:

Preveri

V davnini je zaradi različnih naravnih dogajanj, kot so ledena doba, izbruhi vulkanov in potresi, prihajalo do množičnih izumiranj vrst.

Dandanes smo za večino izumiranja živih bitij krivi ljudje. Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov IUCN ocenjuje, da je zaradi človekove dejavnosti izumiranje vrst med 1000- in 10.000-krat večje kot sicer.

Glavne razloge za ogrožanje biotske raznovrstnosti si oglej na povezavi. S pomočjo seznama označi štiri zavarovane živalske vrste v Sloveniji. To so:

Preveri

Raznovrstnost živih bitij poskušamo ohraniti s posebnimi postopki, kot sta na primer razmnoževanje živali v ujetništvu ter njihovo poznejše izpuščanje v divjino. Ustanavljajo se različni skladi za reševanje živali.

Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov vsako leto izda rdeči seznam. Klikni povezavo in ugotovi, kaj je rdeči seznam.

Preveri

IUCN – International Union for Conservation of Nature helps in finding solutions for environment and development challenges. This organization takes care of nature in different areas.

Match the English description with the translation in Slovene.

Preveri

IUCN – International Union for Conservation hilft die Lösungen für die Umwelt- und Entwicklungsherausforderungen zu suchen. Diese Organisation sorgt sich um die Natur in den verschiedenen Gebieten.

Ordne die Deutsche Beschreibungen den Slowenischen Übersetzungen zu.

Preveri

V Sloveniji deluje kar nekaj organizacij, ki si prizadevajo za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Med njimi je tudi Natura 2000.

V Sloveniji so najbolj občutljivi in raznovrstni ekosistemi pred vplivi človekovega delovanja zaščiteni z zavarovanimi območji.

Te zanima, kaj počnejo Mirka, Eva in Goranka? To so imena rjavih medvedov, zaščitene živalske vrste, ki jih biologi spremljajo na potepih po gozdovih Slovenije. Opremljeni so z ovratnicami, s pomočjo katerih spremljajo njihove potovalne značilnosti. Medvedje brloge in medvedje navade si lahko ogledaš na strani medvedi.

Spremljanje in opazovanje živali je eden izmed načinov, s katerim znanstveniki poskušajo razumeti zapletene odnose med živimi bitji in okoljem. Kako pa imenujemo vedo, ki se s tem ukvarja?

Preveri