Kako se je sploh začel uporabljati denar?

Saj veš, najprej je bila blagovna menjava ‒ v davnih časih so ljudje menjali blago za blago (npr. hrana, obleka, orodje ali storitve, kot so delo na polju, šivanje, striženje). Ker pa je v blagovni menjavi težko najti osebo, ki potrebuje to, kar imaš ti, obenem pa ponuja prav tisto, česar si želiš, so ljudje razvili denar na podlagi dobrin.

Naprej

Zgodba o denarju je stara toliko kot naša civilizacija. Zato ne more biti čisto preprosta: kovancev in bankovcev že dolgo ni težko izdelati, mnogo težje pa je bilo prepričati velike skupine ljudi, da v denar in njegovo vrednost brez pomislekov verjamejo.

Sploh, ker so z denarjem povezane tudi krize.

Morda tudi zato, ker stare modrosti, da lahko pojemo samo toliko krompirja, kolikor smo ga pridelali, ljudje kar nekako nočemo sprejeti. Vedno si želimo še nekaj sosedovega in vedno si želimo imeti nekaj, česar še nismo ustvarili. A tudi krize minejo …

Naprej

V filmu vidiš, kako poteka kovanje denarja v eni izmed kovnic. Na svetu kovnic denarja v resnici ne mrgoli. Koliko jih omenja posnetek?

Preveri Nazaj na ogled filma

Ker je postopek kovanja tajen, je v filmu predstavljen samo delček izdelave evro kovanca. Katere trditve držijo?

Preveri

Kako se je vse začelo? Ja, naši predniki so zadeve zelo preprosto izpeljali: jaz imam kravo in mleko, ti pa žito in druge poljščine. Bova preprosto menjala, kajne?

Takšna menjava predmetov, barantanje enega za drugega, je bila prva oblika trgovanja. Kmalu so začeli trgovati na točno določenih mestih in kmalu so tudi ugotovili, da so kakšni predmeti vredni zamenjave, kakšni drugi so pa precej manj vredni, zato je treba biti pri menjavi tudi malce izbirčen ...

Kako imenujemo tako menjavo dobrin ali storitev?

To imenujemo menjava.

Preveri

To, kje se baranta in trguje, že veš. Na tržnicah. Tam je bilo mogoče dobiti in zamenjati vse vrste blaga, od školjk do kož in pridelkov. Tržnico z živino, ki se razen uporabe moderne tehnoogije ne razlikuje prav dosti od nekdanjih tržnic, si lahko ogledaš na posnetku.

Različne predmete pa je bilo treba menjati glede na njihovo vrednost. Da bi bilo to lažje, so ljudje razvili plačilno sredstvo, ki je bilo ena od dobrin. Pred nastankom denarja so v preteklosti za plačevanje in menjavanje uporabljali sol, čaj, tobak, živino in žitna semena.

Morda najstarejši predmet trgovanja je obsidian. Kot surovino za orodja iz kamene dobe so ga uporabljali že približno 12.000 let pr. n. št., ko se je začelo trgovanje med plemeni.

Kaj je obsidian?

Preveri

Izmenjevanje, trgovanje s predmeti in živalmi je bilo precej težavno zaradi njihovega prenosa. Tako so ljudje začeli trgovati z manjšimi predmeti, ki so bili posebej priljubljeni − govorimo seveda o zlatu in srebru. To je bilo lažje prenašati kot na primer žito, sol ali živino. Kovine so najprej menjavali kar takšne, kot so bile v naravi, njihova vrednost pa je bila odvisna od njihove teže in čistosti. Zlato in srebro so menjavali kar v kepah. Potem pa so iz kovin (zlata, srebra, pa tudi bakra, brona in železa) začeli izdelovati prvi denar.

Prvi kovanci, podobni tem, ki jih poznamo danes, naj bi bili pogruntavščina nekega kralja iz 6. stoletja pred našim štetjem. Denar je koval iz čistega zlata, osnovni kovanec pa je bil imenovan zlati stater.

Oglej si filmski odlomek v angleščini, ki na hecen način prikaže, kako se je včasih pričakovalo, da se bo barantalo na tržnici.

Kateri vladar je bil začetnik kovanja denarja?

Preveri

Prvi, ki je dal na kovanec vkovati svoj portret, je bil rimski diktator Julij Cezar. Za njim so to počeli vsi vladarji, zato so rimski kovanci lep pregled rimske zgodovine.

V starem Rimu so bili kovanci najpomembnejše plačilno sredstvo. Sprva so jih kovali iz brona (pri starih Grkih srebro), potem pa je prevladalo srebro − glavni srebrnik se je imenoval denarius. Zlati kovanci so bili redki, v času vojne pa so jih kovali veliko več, saj so oblastniki potrebovali vredno plačilno sredstvo za svoje vojaške podvige.

Takoj ko so začeli izdelovati denar, so se našli tudi takšni, ki so ga ponarejali. Pri kovancih so ponarejevalci goljufali tako, da so izdelovali kovance iz manj vrednih kovin. V starem Rimu so bile za ponarejanje kovancev uvedene stroge kazni: ponarejevalec je ostal brez roke ali še česa, če pa je ponaredil zlatnik, ga je ta stal kar njegove glave!

Kateri denar bi lahko šteli za prvo vseevropsko valuto?

Preveri

Že skoraj odkar obstajajo kovanci, obstajajo tudi tisti, ki kovance zbirajo. Zbiratelje denarja imenujemo numizmatiki.

Oglej si stran Numizmatičnega društva Slovenije, ki govori o tehničnih značilnostih kovancev.

Koliko ploskev ima kovanec? Število vpiši v okvirček.

Preveri

Vsi vemo, da so z denarjem tesno povezane banke. Od kdaj pa poznamo bančništvo?

Zgodovina bančništva se je začela približno 2000 let pred našim štetjem v Asiriji in Babiloniji. V Babiloniji so okrog 2000 pr. n. št. shranjevali zlato v templjih, za hrambo pa so upraviteljem templja plačali šestino zlata. Tudi v starem Egiptu so zaloge zlata hranili v templjih. A kot plačilo so še vedno uporabljali žito, ki ima tudi praktično vrednost kot hrana. Tako so bile žitnice prostor za shranjevanje in posojanje žita in so pomenile začetek bančništva. Številne razpršene žitnice − žitne banke so imele središče v Aleksandriji, kjer so bili vpisani lastniki žita in njihove shranjene količine žita v državnih žitnicah.

Oglej si povezavo in klikni na zavihek Aleksandrija, da izveš več o njenem nastanku in geografski legi.

Kdo je mestu nadel ime Aleksandrija?

Preveri

V stari Indiji so okrog 300 pr. n. št. uporabljali vrednostne zapise, ki so predstavljali naročilo bankirju, da mora plačati zapisan znesek denarja osebi, ki je zapis prinesla. To približno ustreza menici, kakršne so v Evropi nastale 2000 let pozneje in so se ohranile do danes.

Tudi v stari Kitajski se je okrog 200 pr. n. št. razvila kitajska valuta s kovanci, ki so olajšali trgovanje v tej veliki deželi in pripeljali do razvoja kreditnih pisem.

Ker so trgovci potovali iz dežele v deželo, od katerih je imela vsaka svojo valuto, so se že v antični Grčiji pojavile menjalnice denarja.

Čemu so bile namenjene takšne menjalnice?

Preveri

V času rimskega imperija se pojavijo tudi začetki bančništva v Evropi (okrog 300 pr. n. št.). Nastale so zgradbe, v katerih so shranjevali dragocenosti, posojali denar in skrbeli za pobiranje davkov.

Posojevalci denarja so se zbirali v ograjenem dvorišču in svoje pripomočke postavili na dolge klopi, ki so se imenovale bancu. Od tod izhaja italijanska beseda banco, iz nje pa naša beseda banka ali angleška bank, ki je znana povsod po svetu. Na teh klopeh so sklepali posle, posojali so denar in menjali tuje valute v edino veljavno plačilno sredstvo v Rimu, ki ga je kovala cesarska kovnica.

V rimskem imperiju so denarne posle skrbno nadzorovali. Zaračunavanje obresti za posojila in plačevanje obresti za shranjene dragocenosti je bilo natančno določeno. Med vladanjem cesarja Galenija (3. st.) je državi zmanjkalo zlata in srebra, zato so kovnice začele kovati tanek bakren denar. Banke tega niso hotele priznati in jemati, zato se je začasno zrušil celoten bančni sistem.

Zakaj je prišlo do “finančne krize” v starem Rimu?

Preveri

S pojavom krščanstva je postalo zaračunavanje obresti greh. Kristjanom je vera strogo prepovedovala zaračunavanje obresti za posojila. Takšno zaračunavanje se je štelo kot oderuštvo (podobno prepoved imajo tudi muslimani).

Po padcu Rima je bančništvo v Evropi skoraj izginilo in se vse do časa križarjev ni več razvilo.

Oglej si povezavo in ugotovi, s katerim od sedmih smrtnih grehov je povezano oderuštvo.

Preveri

V srednjem veku se pojavijo »trgovske banke«, ki so jih uvedli italijanski trgovci z žitom. Ko so italijanski trgovci in bankirji postajali vse bolj premožni zaradi bogatega žitnega pridelka, so se v trgovino vključili številni Židje, ki so pobegnili pred preganjanjem v Španiji. Ker Židje v Italiji niso smeli imeti svoje posesti, so na trgih ob trgovcih postavili svoje klopi za trgovanje s pridelki. A pred domačini, kristjani, so imeli veliko prednost. Za Žide cerkvene prepovedi zaradi oderuštva niso veljale, zato so lahko kmetom posojali denar in ob vrnjenem denarju dobili še del pridelka.

Židovski trgovci so opravljali dve dejavnosti: izdajali so posojila (kredite) in sklepali zavarovalniške pogodbe. Posojila so omogočala kmetom, da so pridelali žito, zavarovanje pa je kupcem zagotavljalo, da bodo dobili kupljeno žito − če pa bo sezona slaba, bodo dobili odškodnino. Pojavila so se prva vrednostna pisma − menice, s katerimi je bilo mogoče trgovati. Namesto žita je trgovec lahko prodajal papir, ki je to žito predstavljal. Iz njega se je pozneje razvil današnji ček.

Kaj je menica?

Preveri

Bankirji so shranjena sredstva, ki so bila namenjena trgovanju z žitom, v vmesnem času pogosto uporabili za trgovanje z drugimi stvarmi.

Tako se je včasih zgodilo, da v trenutku, ko bi morali plačati, denarja niso imeli. Seveda pa tudi shranjenih stvari ni bilo več. Takrat je banka prišla do bankrota. Bankrot prihaja iz italijanskih besed banca rotta, kar dobesedno pomeni zlomljena klop.

Kaj pa v povezavi z bankami pomeni beseda bankrot?

Preveri

Omenili smo že razvoj menic. K njemu in k rasti bančništva so prispevali srednjeveški trgovski sejmi. Tam so bile menjalnice denarja, ki so v zameno za gotovino izdajale dokumente, ki jih je bilo moč unovčiti na drugih sejmih, v drugih državah ali na naslednjem sejmu v istem kraju.

Ti dokumenti so bili menice. Omogočili so prenašanje velikih vsot denarja, ne da bi kot nekdaj zares prevažali velike blagajne z zlatom in najemali oboroženo stražo, da bi zlato zaščitila pred tatovi in roparji.

Podobno so vrednostno pismo uporabljali templjarji. V 12. stoletju je angleški kralj Henrik II. uvedel davek za podporo križarjem. Da bi denar lahko prenesel v Sveto deželo, je za pomoč zaprosil templjarje. Ti so med letoma 1100 in 1300 postavili številne poslovalnice po Evropi, kar je omogočilo gibanje denarja brez tveganja, da bi ga med potjo ukradli roparji.

Templjarji so namreč v eni poslovalnici, na primer v Angliji, prejeli lokalno valuto, izdali vrednostno pismo, in prinesitelju ustrezen znesek izdali v drugi deželi. Vrednostno pismo je bilo mogoče unovčiti v vseh njihovih poslovalnicah po Evropi.

Kdo so bili templjarji?

Preveri

Do konca srednjega veka so prevladovale bankirske družine, ki so delovale v Italiji, predvsem v Firencah in Benetkah. Družina Medici iz Firenc je imela svoje poslovalnice v velikih mednarodnih trgovskih središčih, kot sta bila na primer London in Brugge.

S koncem srednjega veka sta postajali vedno močnejši Portugalska in Španija. Leta 1492 je Kolumb odkril Ameriko. Leta 1498 je Vasco da Gama prvič plul okoli Afrike v Indijo. Tako je Portugalska prezela nadzor nad razmerjem med zlatom in srebrom ter trgovino z začimbami. Španija je osvajala Južno in Severno Ameriko in med osvajanjem – tudi v rudnikih srebra in zlata – pobila na milijone Indijancev. Po nekaterih podatkih naj bi v 200 letih „pridobila” več kot 1200 ton zlata in več kot 60.000 ton srebra. A vse to bogastvo ni prispelo do Španije, saj so ga veliko ukradli pirati na nizozemskih in angleških ladjah.

Amsterdam je v 17. stoletju prevzel nadzor nad vzhodno trgovino. Na začetku 17. stoletja je mesto ustanovilo Bank of Amsterdam. To je bila javna banka (ni imela zasebnih lastnikov), njen namen pa je bil preprečiti oderuškim posojilodajalcem nadzor nad finančnimi zadevami ter ponuditi hitro in učinkovito zamenjavo denarja.

Prestolnica katere države je Amsterdam?

Preveri

Anglija je imela v poznem srednjem veku in na začetku novega veka svoj način denarnega poslovanja ‒ uporabljala je rovaški sistem (orig. Tally Stick system). Sistem palic z zarezami, ki so bile označbe za količino denarja (vdolbina v širini dlani je pomenila 1000 funtov, rez širine palca 100 funtov …), se je obdržal več kot 700 let. Uvedel ga je Henrik I. Angleški v 12. stoletju.

Palica je bila prelomljena na pol. Kralj je obdržal eno polovico kot zagotovilo proti ponarejanju (saj je bilo nemogoče ponarediti palico, ker se vsaka prelomi na edinstven način), druga polovica pa je bila uporabljena za plačilo.

Ljudje so te rovaše sprejemali kot plačilo, saj jih je sprejemal tudi sam kralj za plačevanje davkov. Rovaši so bili uspešna oblika valute do nastanka prve angleške banke, Bank of England, ki je ta sistem zrušila. To pa zato, ker je bil sistem palic vrsta denarja, ki je bil zunaj moči banke ‒ menjalnice in proizvajalke denarja.

Poveži besede z njihovim pomenom.

Preveri

Rovaški sistem je bil lep primer tako imenovanega denarja fiat, denarja iz nič. Fiat je latinska beseda, ki pomeni "naj bo narejeno/naj bo tako". Vrednost denarja določa tisti, ki vlada. Tak denar je zakonito plačilno sredstvo, ki ga ni mogoče odkloniti in zahtevati neko drugo obliko plačila. (Tako je tudi z današnjim denarjem.)

V razvoju bančništva se je pojavila nova vrsta “denarja”, ki je bil v resnici dolg. V Londonu so bili na primer glavni razvijalci bančništva zlatarji. Ker so svoje zlato dobro varovali, so ga k njim v hrambo začeli prinašati številni trgovci. Naenkrat so imeli zlatarji v svojih sefih veliko tujega zlata, ki ga vlagatelji niso takoj potrebovali. Začeli so ga za obresti posojati trgovcem in vladi. Za hranjeno zlato so začeli plačevati obresti in izdajati potrdila o hranjeni vlogi zlata. Ta potrdila so postala tudi plačilno sredstvo.

Ker so zlatarji zvito izdajali potrdila tudi za zlato, ki sploh ni obstajalo, ta potrdila posojali in za to zaračunavali obresti, je bilo v obtoku več potrdil, kot je bilo v sefu zlata. Zlatarji so namreč vedeli, da ne bodo nikoli prišli vsi vlagatelji hkrati dvignit zlata. To pa je zahtevalo splošno zaupanje, da bo zlato vedno dosegljivo, čeprav ga je bilo shranjenega veliko manj, kot se je navidezno zdelo.

Kaj pomeni denar fiat?

Preveri

In the beginning, before there was money, people bartered. Money was introduced around 4000 B.C. in countries where coins were made from metal and used as money.

The much needed banking system was introduced around 2000 B.C. It first appeared in Babylon where people saved their gold in temples. With the emergence of banking systems, people could save their money or take a loan to pay their army or building.

Nowadays, more and more people use so-called electronic money and electronic banking, which means that today’s banking is being computerized and people can now safely manage their finances via secure websites. The introduction of money and the banking system made lives easier, but at the same time made it more difficult due to the associated financial crises that arise.

Which of the following is true? Click the correct answers.

Preveri

Welche Antwort ist richtig? Klicke die richtige Antwort.

Welcher Handel war sehr beliebt mehrere tausend Jahre bevor unserer Zeitrechnung?

Wie heißt ein anderes Wort für die Banknote?

Wo kann man das Geld abheben? – Auf ...

Preveri

Denar je torej kakršno koli sredstvo, ki ga skupina ljudi sprejme za nakup in prodajo raznih dobrin. Danes ima vsaka država ali skupina držav svoj sistem kovanega in papirnatega denarja, ob tem pa še nekatere oblike »nevidnega« denarja, ki ga ni mogoče otipati v rokah, ampak je zgolj številka na bančnih računih.

Danes se vse bolj uporablja elektronski denar. S pojavom računalnikov, ki so omogočili elektronsko vodenje bančnih računov in hitro prenašanje informacij prek celega sveta, se je del denarja spremenil v številke. Če hočemo prek oceana prijatelju poslati nekaj denarja, bančniki ne vozijo kovancev z ladjo ali letalom, ampak s tvojega računa odštejejo izbrani znesek in za enak znesek povečajo prijateljev račun.

Čeprav je denar pravzaprav samo kovinska ploščica, potiskan listek papirja ali številka na zaslonu, je zapletena stvar. Povzroča tudi gospodarske krize. Žal smo trenutno v eni takšnih kriz in upamo, da se čim prej izkopljemo iz nje …

Oglej si podatke o najhujši gospodarski krizi v 20. stoletju. Lahko pa si ogledaš tudi posnetek o filmu Sadovi jeze (The Grapes of Wrath), ki prikazuje grenko življenje in težave preživetja družine v desetletju velike gospodarske krize. Film je nastal po romanu ameriškega pisatelja Johna Steinbecka. Kako so še poimenovali to krizo, ki se je začela leta 1929?

Preveri