Arena, prizorišče gladiatorskih iger. Foto: arhiv MKZ.
Po rimski zasedbi Grčije v 2. stoletju pr. n. št. so se tudi Rimljani zavedli pomena iger, toda ta ni imel več športnega duha. Rimljani so cenili predvsem predstavo, zato so bile najbolj priljubljene gladiatorske igre. Na njih so tekmovali nesvobodni ljudje, sužnji in poklicni gladiatorji.
S prodorom krščanstva so olimpijske igre ukinili. V 4. stoletju našega štetja je rimski cesar Teodozij prepovedal vsa poganska čaščenja, med njimi tudi olimpijske igre. Prepoved je izvirala predvsem iz verskih razlogov, saj krščanstvo časti le enega boga ter povzdiguje le duha, Grki pa so častili več bogov in poveličevali tudi telo. S tem in nastopom srednjega veka je tudi za šport nastopilo mračno obdobje.
Olimpijske igre so utonile v pozabo skoraj do konca 19. stoletja. Leta 1884 je francoski baron Pierre de Coubertin prišel na zamisel, da bi olimpijske igre ponovno organiziral. Sam tega seveda ni mogel, zato je ustanovil Mednarodni olimpijski komite (International Olympic Committee oz. IOC), ki ima sedež v švicarskem mestu Laussane. Ta komite je najpomembnejši organ današnjega olimpijskega gibanja, ki ga vodi, določa pravila in izbira mesto, v katerem bodo igre potekale. Vsaka od 205 držav, ki se v zadnjem času udeležujejo olimpijskih iger (včasih katera manjka, prišle pa bodo tudi nove), ima svoj nacionalni olimpijski komite. Slovenski deluje na tej povezavi.
Vsa splošna in najpomembnejša pravila iger določa listina, ki je najpomembnejši dokument, na katerem temelji olimpijsko gibanje.
Kako se imenuje najpomembnejši dokument olimpijskih iger?
Preveri