Človeško telo

Smo za eno prav posebno potovanje? Pa ne v eksotične kraje ali zgodovinska mesta. Gremo na potovanje tja, kjer smo enkrat že bili, preživeli tam nekaj mesecev, ampak se po našem rojstvu nismo več vrnili. Če bi kot droben delec lahko potovali po svojem telesu, bi bili navdušeni nas čudovitim in fantastičnim svetom, ki ga je ustvarila narava. Ogromno časa je preteklo, da se je iz ene celice razvilo vedno več presenetljivih živali in končno pravi čudež – človek.

Naprej

Človek - skrivnostno bitje

Že v starem Egiptu in na Bližnjem vzhodu so zdravilci in zdravniki preučevali človeka. Že iz zapisov iz tistega časa izvemo, katere bolezni so takrat poznali in kako so skušali zdraviti bolne ljudi. Preizkušali so zdravila,večinoma zdravilna zelišča, se učili o njihovem dobrem ali slabem učinku. Takrat še ni bilo možnosti, da bi pogledali v notranjost telesa, kot je to mogoče danes, da bi raziskali njegovo delovanje.

Raziskovanje človeškega telesa je zelo osupljivo in navdihujoče. Danes je znanstvenikom zaradi napredka v tehnologiji uspelo natančneje raziskati delovanje človeškega telesa, ki je zaradi podrobnosti tako zapleteno in popolno organizirano, da ostaja pravi čudež.

Naprej

Zdravje naših zob

V filmčku si izvedel, zakaj si je treba zobe umivati vsaj dvakrat na dan in zakaj nastanejo v zobeh luknjice. Zdravje zob pomembno vpliva na zdravje in počutje celotnega telesa, zato si zobje zaslužijo najboljšo nego. Zob je trd izrastek v čeljustih. Ima jih večina vretenčarjev. Potrebujemo jih, da trgamo in žvečimo hrano, nekatere živali, posebej mesojedci, pa uporabljajo zobe tudi za orožje.

Pri človeku razlikujemo štiri vrste zob: sekalce, podočnike, ličnike in kočnike. Zob gradijo zobna krona, vrat in korenina. V otroški dobi imajo ljudje 20 mlečnih zob, odrasli pa 32 stalnih zob.

Kaj vse se zgodi, če si zob ne umivamo dovolj pogosto?

Preveri

Množica manjših enot

Vse rastline, živali in tudi ljudje smo sestavljeni iz množice najmanjših enot – celic. Človeško telo se začne le z dvema celicama: z materinim jajčecem in očetovo semenčico. Nekatere nas spremljajo vse življenje, druge, na primer kožne, pa se nenehno obnavljajo. Če pogledamo notranjost celice, opazimo številne majcene delavnice. To so drobne strukture ali organeli. Vsaka taka delavnica ima določene naloge, delo pa poteka dan in noč. Pravi čudež je, da teh 100 milijard posameznih celičnih tovarn brez težav in brezhibno deluje.

Celica za delovanje potrebuje energijo. Te dobavljajo celične elektrarne mitohondriji, ki sproščajo energijo iz hrane. V njih izgorevajo hranilne snovi, ki jih kri prinese v celico. Ob tem nastaja energija, ki jo mitohondriji skladiščijo. Skladišče deluje kot polna baterija v našem mobilniku, za delovanje celice ves čas oddaja energijo. Kaj mitohondriji spreminjajo v energijo?

Preveri

Nadzorno središče

Vse, kar mislimo, občutimo in delamo, je vodeno v možganih. Možgani narekujejo celotnemu telesu, kako naj potekajo vsi procesi. Sestavljeni so iz malih možganov in velikih možganov, ti pa se delijo na levo in desno polovico. Mali možgani določajo delovanje mišic. Veliki možgani ležijo nad malimi možgani. V milijonih let je ta del postajal vedno večji. Veliki možgani sodelujejo, ko se učimo, na primer angleške besede, sporočajo nam, da smo si opraskali koleno, in nam povejo, kdaj potrebujemo počitek.

Veliki in mali možgani delujejo neprekinjeno. Celo ponoči, ko spimo, so deli možganov budni in vodijo procese v telesu. Tako med drugim skrbijo, da med spanjem dihamo in prebavljamo večerjo.

Si vedel, da smo pametnejši pred spanjem? Večer pred kontrolko moramo nujno še enkrat ponoviti snov, preden se opravimo v posteljo. To je podobno, kot če bi na računalnik nalagali podatke.

Med spanjem je dovolj časa, da se naučeni podatki za trajno shranijo v:

Preveri

Tik - tak

Kri po krvnem obtoku poganja srce. Srce je mišica, ki deluje kot motor telesa. S kisikom bogato kri črpa naravnost v glavno arterijo. Od tam se kri porazdeli po telesu in prinaša kisik v manjše žile. Možgani tako dobijo kisik.

Ali veš, da srce pri otroku na minuto udari od 85-krat do 90-krat, pri odraslem pa od 60-krat do 80-krat. Ob vsakem telesnem naporu srce razbija hitreje.

S sošolcem ali prijateljem naredi 60-sekundni test. Poglej na uro, ki ima sekundni kazalec. Takoj ko začneš meriti čas, svoj sredinec in prstanec postavi na notranjost zapestja prijateljeve roke. S prstoma rahlo pritisni, toliko da začutiš utripanje. Vsak utrip pomeni en udarec srca.

Kako se imenuje glavna žila arterija, v katero srce črpa kri, bogato s kisikom?

Preveri

Bojevniki in stražarji

Kri se nenehno giblje po telesu in oskrbuje celice s kisikom in hranilnimi snovmi, ki jih potrebujejo za rast in delovanje. Poleg tega odnaša odpadne snovi, ki jih izločajo celice. Odpadne snovi kri nato dostavi v izločala, od koder se izločijo iz našega telesa. Rdeče krvničke, bele krvničke in krvne ploščice imajo zelo kratko življenje. V kostnem mozgu nastajajo nove celice, ki se pozneje spremenijo v kri. Telo mora ves čas skrbeti za preskrbo v ožilju. Rdečih krvničk je več kot belih, ker morajo nenehno dovajati kisik in odvajati ogljikov dioksid.

Bele krvničke so večje od rdečih, v telesu pa imajo vlogo varuha. Takoj ko v telesu zaznajo tujke, jih brez milosti napadejo. Obstajata dve skupini teh belih policistov. Ena se zapodi v sovražnika, ga obda ter v celoti prebavi. Druga, vohunska ekipa tujke zasleduje in jih razkrinka.

Kako imenujemo še drugače bele krvničke?

Preveri

Varovalni plašč

Naše telo obdaja tanek plašč in ga varuje pred zunanjimi vplivi. Koža je največji organ našega telesa. Na površju naše kože je t. i. vrhnjica, ki preprečuje, da bi v telo stopila voda ali druge tekočine. Varuje nas pred strupi in povzročitelji bolezni. Kožne celice se ves čas obnavljajo.Približno mesec dni traja in telo ima povsem novo kožo – stare celice odmrejo, se izsušijo in odpadejo, takoj ko zrastejo nove. Zato tega procesa menjave kože ne opazimo.

Koliko tehta največji organ našega telesa – koža pri odraslem človeku?

Preveri

Moč samozdravljenja

Ko se kost zlomi, se iz krvi, ki steče iz poškodovanih žilic, med zlomljenimi deli naredi tanka mrežica. Mrežica je neke vrste ogrodje za mehko nadomestno kost, ki nastaja. Za gradnjo kosti so zadolžene posebne celice, ki na mesto zloma prenašajo snovi, kot je na primer kalcij, da se lahko mehko tkivo začne spreminjati v trdno kost.

Poglej video o tem, kako se celi zlom in nastaja nova kost.

Kako zdravniki vedo, da je kost zlomljena? Fizik Wilhelm Conrad Röntgen je leta 1894 odkril, da lahko s posebnimi elektromagnetnimi žarki presvetlimo telo. Svetlobni žarki posebnega aparata gredo skozi telo in pri tem jih različno tkivo bolj ali manj prepušča. Kosti prepuščajo več žarkov, mišice manj. Zato kosti na sliki vidimo kot bele sence.

Kako se imenuje slika, ki jo posname radiolog in pokaže, ali gre za zlom kosti?

Preveri

Slina

Slina veruje občutljivo ustno votlino, da se ne bi v njej razmnožilo preveč škodljivih bakterij. Za to na primer obstajajo mucini. To so sluznine, ki so gotovo že kdaj poskrbele za obilo zabave – po njihovi zaslugi lahko delaš »milne mehurčke« kar s svojimi usti. Naše zobe in dlesni obdajo z varovalno mrežo. Vanjo se ujamejo bakterije, še preden nas napadejo. Medtem ko so tako ujete, lahko druge protibakterijske snovi v slini uničijo škodljive bakterije.

Če se z jezikom sprehodiš po notranjosti ust, na notranji strani lic, malo pod robom ustnic, začutiš bunkici, ki imata enako nalogo kot bunkici pod jezikom, levo in desno od jezične vezice. Iz teh štirih bunkic prihaja slina. Slina vsebuje razne kalcijeve soli, ki so dobre in utrjujejo sklenino. Ker pa se obe podjezični bunkici »slinita« točno proti zadnji strani naših spodnjih sekalcev, je nekoliko preveč dobrega, zato nastaja:

Preveri

Okno v svet

Svet okoli sebe spoznavamo z organi, ki jim pravimo čutila. Poznamo pet čutil: oko, uho, nos, jezik, koža. Za spoznavanje okolja je vid izredno pomemben. Oko je čutilo, na katero se ljudje med vsemi čutili najpogosteje in najbolj zanašamo. Svetlobni žarki pridejo do čutnih celic, ki so na mrežnici na zadnji strani očesa, takrat nastane na mrežnici pomanjšana in na glavo obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. Ko informacija o tej sliki pride do naših možganov, jo ti obdelajo tako, da lahko zaznamo resnično velikost in orientacijo predmeta.

Oko je zelo občutljiv organ in najbolj trpi ob gledanju bližnjih predmetov. Za zdrav vid je zelo dobro, če vsake toliko pogled usmerimo nekam v daljavo. Tako se oko odpočije.

Pomemben del očesa je leča, ki uravnava ostrino predmetov, ki jih gledamo. Predmete, ki so bliže od 5 m, vidimo ostro le, če se leča prilagodi. Če leča ni dovolj prožna in se pri gledanju od blizu ne more dovolj izbočiti, bližnjih predmetov ne vidimo ostro. Kako se imenuje ta motnja?

Preveri

Uho

Sluh lahko postavimo na drugo mesto med najpomembnejšimi čuti. V sluhovodu so dlačice in žleze, ki izločajo ušesno maslo, na katerem obtiči prah in drugi tujki, če zaidejo v uho. Na koncu zunanjega sluhovoda je bobnič, opna, ki zapira vhod v srednje uho. V srednjem ušesu so tri drobne, povezane koščice: kladivce, nakovalce in stremence, namenjene so prenašanju zvočnih valov z bobniča na notranje uho in čutilo za sluh, ki je v njem. Ko zvočni valovi zadenejo ob bobnič, ga zatresejo, zato zanihajo tudi vse tri povezane koščice. Stremence, zadnja med koščicami, vzvalovi tekočino v koščenih votlinicah, v katerih je kožnati polž, na katerem so čutnice za sluh.

Notranje uho je sestavljeno iz polža in dveh koščenih hodnikov, vmes pa se nahaja še eden, napolnjen s tekočino. Zaradi občutljivosti je notranje uho zaščiteno z najtršo kostjo v našem telesu – skalnico.

Notranje uho pomaga tudi pri:

Preveri

Kosilo lepo diši

Komaj že čakamo na kosilo in iz kuhinje že prihajajo prijetne vonjave. V ustih se nam začnejo nabirati sline. Nestrpno že čakamo, da bomo dobili predse poln krožnik in začeli jesti. Naš čut za vonj je poskrbel, da se vse telo veseli slastnega kosila. Vohalne celice so možganom sporočile veselo novico. Ko v usta nesemo prvi grižljaj, jezik in nos povežeta svoja opažanja v skupno doživetje okusa.

Naredi preizkus: zaveži si oči in s ščipalko zatisni nos. Nato na primer iz vrečke bombonov, kjer je več okusov, izžrebaj bombon in ga pojej. Znaš prepoznati okus?

Ljudje zavohamo vonje, če pridejo njihovi hlapi do sluznice v nosni votlini, v kateri so čutnice. Te čutnice so občutljive že za neznatne vonje, ki pridejo do njih z vdihanim zrakom. Čeprav imamo ljudje dobro razvit voh, se ne moremo primerjati z nekaterimi živalmi (pes, srna, žuželke), ki v tekmi za najboljši voh močno vodijo.

Za naše prednike je bil odličen voh življenjskega pomena. Zakaj?

Preveri

Our Defence System

A well-coordinated team in our body protects us from a variety of microorganisms causing disease. Various organs, cells and substances make it possible that the defence system functions well. Our body uses all sorts of innate defence mechanisms: for example, our skin protects us from the outside attacks while reflexes such as sneezing and coughing enable our body to eject any foreign objects. Our body remembers all the illnesses we have had. The memory cells recognize the disease agent when it is attacking our body again and the killer cells are launched immediately in order to destroy the enemy. Just like in case of vaccination. A vaccine contains a small amount of disease agents which the body can easily resist. If later the disease agent attacks »with an army«, the body sets off the defence system to stop the attackers with its antibodies.

What is the body's defence system also called?

Preveri

Unsere Abwehr

Eine sehr gut eingespielte Mannschaft in unserem Körper schützt uns vor Krankheitserregern. Verschiedene Organe, Zellen und Stoffe sorgen für das Funktionieren unseres Abwehrsystems. Das größte Organ unseres Körpers, das uns nach außen schützt, ist die Haut. Auch beim Nies- und Hustenreflex werden Fremdkörper aus dem Organismus entfernt. Mithilfe der Gedächtniszellen erkennt unser Körper Krankheitserreger schon bewältigter Krankheiten, die den Körper wieder anfallen wollen. Unser Abwehrsystem schickt sofort Killerzellen den Feind zu zerstören. So funktioniert auch die Impfung. Der Impfstoff enthält eine kleine Menge des Krankheitserregers, gegen den sich der Körper mühelos wehrt. Wenn dann einmal die Krankheit angreift, aktiviert sich das Abwehrsystem hält mit den Antikörpern den Angreifer an.

Wie heißt das Abwehrsystem das Körpers anders?

V nemškem slovarčku v tiskani izdaji se je pojavil tiskarski škrat. Nemške samostalnike pišemo z veliko začetnico. Pravilni zapis nemških besed je:

Čutilo – das Sinnesorgan; Živec – der Nerv; Možgani – das Gehirn; Človek – der Mensch; Kisik – der Sauerstoff; Prebava – die Verdauung; Žila – die Ader; Pljuča – Die Lunge; Srce – das Herz; Organ – das Organ; Kašelj – der Husten; Koža – der Haut; Puberteta – die Pubertät; Maternica – die Gebärmutter

Preveri

Puberteta

Puberteta je preobrazba deklice v žensko in dečka v moškega. Pri fantih se puberteta začne približno med desetim in štirinajstim letom in traja vse do dvajsetega leta. Pri dekletih se puberteta začne med devetim in štirinajstim letom in prav tako traja do približno dvajsetega leta.

Puberteta je obdobje, ko se v telesu in na njem pojavijo spremembe. Med puberteto bo tvoje telo doživelo velike spremembe, začneš hitreje rasti, na obrazu se pojavijo mozolji in akne, hormoni pa ponorijo. Prav tako se pojavi prva želja po spolnosti in eksperimentiranju. Ta faza življenja zna biti tudi zelo čustvena in stresna, toda ne skrbi – to se dogaja in se je zgodilo vsem.

Kaj povzroči puberteto?

Preveri