Zgodba o nas

Najstarejša omemba prostora današnje Slovenije je povezana z znamenito grško pripovedko o argonavtih. Si jo že slišal? Grški junaki naj bi namreč v 14. stoletju pr. n. št. pod Jazonovim vodstvom z ladjo Argo odpluli iz Grčije in potovali prek Črnega morja, Donave, Save in Ljubljanice do njenega izvira na Vrhniki. Tu naj bi ladjo razstavili, jo prenesli do Jadranskega morja in se po njem vrnili domov. Zanimivo je to, da zaradi te bajke najdemo pri kasnejših grških in rimskih avtorjih kar nekaj omemb in vesti o našem današnjem prostoru.

Tako naj bi se začela zgodovina našega ozemlja. Kaj pa našega naroda?

Naprej

Preteklost Slovencev

Preteklost Slovencev je težko razumeti, če nimamo stalno pred očmi našega geografskega položaja v Evropi. Slovenci nikoli nismo bili središče širokega svetovnega dogajanja, nikoli pa tudi nismo bili tako odmaknjeni, da bi nas aktualni dogodki povsem obšli.

V zgodovini je lepo biti velik narod, za preživetje pa je morda celo bolje, če si majhen. Naši predniki so na našo srečo znali izrabiti to prednost.

Naprej

Emona

Posebno mesto v zgodovini poselitve Ljubljane ima obdobje rimske Emone, katere sledi so se ohranile v samem mestnem jedru vse do današnjih dni. Pokukajmo v več kot 2000 let staro dediščino Ljubljane:

Poglej video.

Rimska doba

Prihod Rimljanov pomeni novo obdobje v zgodovinskem razvoju naših krajev. S pisnimi sporočili o vzhodnoalpskih prebivalcih in pokrajini je slovenski prostor vstopil v zgodovino. Uradni sli, popotniki, legije … so prinašali v novo pridobljene dežele rimsko kulturo, govorico in materialne dobrine. Dosežki rimske civilizacije so bili tako izpopolnjeni, da jim daleč okoli ni bilo konkurence. To je pomenilo usihanje moči domorodnih naselij, ki so se morala prilagoditi. Kamor je prišel Rimljan v teh zgodovinskih časih, je prinesel s seboj na lončarskem kolovratu izdelano lončevino, v modele vpihano steklo, vlite bronaste predmete, kovance z vtisnjenimi podobami in pisavo …

Kako se imenuje rimska naselbina, ki je stala v središču današnje Ljubljane?

Preveri

Naselitev Keltov na sedanjem območju Slovenije

Kelti je skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorili keltske jezike in imeli sorodno kulturo. Bili so eno največjih antičnih ljudstev v Evropi, na prizorišče zgodovine so stopili že konec 2. tisočletja pr. n. št. Kelti so živeli severno od Alp ter v delu zahodne Evrope in tu širili svojo civilizacijo. Zgodba o Keltih je pomembna tako za evropski kot za slovenski prostor. Okoli leta 300 pr. n. št. so svetlolasi in svetlopolti Kelti prišli v naše današnje kraje.

Najstarejša arheološka kultura, ki se upravičeno prišteva h keltski kulturi, je kultura žarnih grobišč v srednji Evropi v pozni bronasti dobi. Ime izvira iz običaja kremiranja. To pomeni, da so mrtve upepeljevali in njihov pepel v posebnih posodah pokopali na poljih. Kako se imenujejo posode, v katerih so pokopavali upepeljena trupla:

Preveri

Keltski običaji in navade, ki jih poznamo še danes

Slovenci poznamo mnogo običajev, navad in praznovanj, ki so še v navadi vse od obdobja starih Keltov. Nekateri so se zaradi vpliva krščanstva spremenili, drugi so že pozabljeni, nekateri se ponovno obujajo.

Keltski običaji, navade in praznovanja, ki so se ohranili pri Slovencih, so praznovanje 1. maja, ki se prekriva z začetkom svetle polovice keltskega koledarskega leta, postavljanje mlajev, ki je podobno keltskim daritvam dreves bogovom, kresovanje, ki je lahko odmev keltskega praznovanja ob poletnem sončnem obratu, 1. novembra pa je bilo keltsko novo leto in velik praznik umrlih.

V zgodovini so mlaji predstavljali podobo starodavne matere narave, ki je »porajala« življenje. V današnjem času pa mlaje postavimo ob praznovanju praznika dela 1. maja. Že nekaj dni pred postavljanjem mlaja izberejo drevo za svečani dogodek. Mlaj se postavlja na predvečer praznika, okrasijo ga s pisanimi trakovi, z venci in kitami iz smrečja, na vrhu pa plapola slovenska zastava. Ko je mlaj postavljen, pa je čas za zabavo in kresovanje.

Kaj v današnjem času simbolizira postavljanje mlaja za 1. maj?

Preveri

Najstarejša država

V 5. stoletju so se Slovani začeli množično preseljevati. Po letu 591 so prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Ne moremo jih opredeliti kot ljudstvo enotne jezikovne skupine, pač pa so bili po jeziku in izvoru pripadniki med seboj zelo sorodnih plemen z lastnimi poglavarji, ki jih je najverjetneje do takšne množične selitve silila prenaseljenost krajev, v katerih so prvotno živeli.

Alpski Slovani so se združili v plemensko zvezo pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja Sama. Po propadu Samove plemenske zveze leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na Krnskem gradu severno od današnjega Celovca, ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost.

Kje je bilo središče Karantanije?

Preveri

Gosposvetsko polje

Gosposvetskemu polju lahko rečemo tudi zibelka naše preteklosti. Zelo je povezano s slovensko zgodovino, saj so tam naši predniki oblikovali prvo samostojno državno skupnost, v kateri so svoje kneze volili z edinstvenim običajem ustoličevanja na knežjem kamnu.

Ustoličevanje knezov na Gosposvetskem polju je bil svečan obred. Oblika in vsebina obreda se je spreminjala skladno s spremembami rodovno-plemenske družbe v fevdalno, vedno pa sta obred spremljala dva simbolična predmeta. Označi, katera.

Preveri

Razvoj obrti in trgovine, nastanek mest in meščanstva

Do 12. stoletja je na Slovenskem prevladovalo naturalno gospodarstvo. To pomeni, da so ljudje proizvajali dobrine samo za lastno uporabo. Pri takem gospodarstvu so bili predmeti, s katerimi je bilo mogoče trgovati, redki, obseg blaga, ki ga je bilo mogoče prodati, pa majhen. Blago je bilo treba pripeljati od daleč, prodajali so ga na določenih krajih ob letnih sejmih. Potujoči trgovci so bili osebno svobodni, uživali so kraljevo varstvo.

Podeželje se je začelo ločevati od mest. Gospodarstvo meščanskih naselbin kaže, da so nastale predvsem zaradi razvoja trgovine in zlasti obrti. Vsak podložnik, ki je prišel v mesto in tam živel eno leto in ga v tem času njegov zemljiški gospod ni zahteval nazaj, je postal osebno svoboden. Prepričanje, da »mestni zrak daje svobodo«, je pospešilo preseljevanje v mesta in tako še dodatno pospešilo razvoj meščanskih naselbin.

Kje so najpogosteje nastale meščanske naselbine?

Preveri

Posledice globalnega segrevanja

V 15. stoletju so Habsburžani združili večino slovenskega ozemlja pod svojo oblastjo. Čeprav so Slovenci v mestih prevladovali, so imela mesta nemški videz. Nemško prebivalstvo je bilo gospodarsko in družbeno močnejše od slovenskega. Slovenščina takrat še ni imela vloge knjižnega jezika. Slovenci so bili povečini kmetje, Nemci pa plemiči in gospodje, ki so živeli na slovenskih tleh.

V 16. stoletju, v obdobju reformacije, se je slovenski jezik oblikoval kot knjižni jezik, nastala je prva slovnica slovenskega jezika, širilo se je slovensko besedišče in utrjeval pravopis. Primož Trubar je dal natisniti prvo knjigo v slovenskem jeziku. Zavedal se je, da mora ljudi najprej naučiti osnov branja in vsaj osnovnih molitev in krščanskih resnic v maternem jeziku.

Kakšen je bil naslov Trubarjeve knjige, ki je ljudi takrat učila teh osnov?

Preveri

Turški vpadi

Nekoč, že dolgo bo tega, je na Slovenskem vladal bogat in pravičen kralj, po imenu Matjaž. Mir in blaginja sta vladala v deželi. Pa je z vzhoda pridrla horda strašnih Turkov in napadla deželo. V neenakem boju sta se Matjaž in njegova vojska hrabro borila, a vojaki so padali drug za drugim, dokler ob kralju ni ostala samo še peščica mož. Ko je kralj sprevidel, da so Turki premočni, se je z vojsko pognal v beg, in ker je bil pravičen vladar, ni bil ubit, ampak se je pred njim odprla gora in ga vzela vase. Tam zdaj za mizo spi s svojimi vojaki, in ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli mize, se bo slovenski kralj prebudil in prišel odrešit svoje, pod tujci zatirano ljudstvo.

Legenda o kralju Matjažu govori o možu, ki mu je bilo v resnici ime Matija Korvin in je vladal slovenskim deželam v 15. stoletju. Po njegovi zaslugi naj bi se prenehali turški napadi.

Turki so ropali in požigali podeželje, zasedali nekatera mesta, večkrat so oblegali tudi Ljubljano. Poleg ropanja so imeli tudi bolj daljnosežne cilje in se pripravljali na nova osvajanja. Kmetje so obrambo organizirali v protiturških taborih (obzidane cerkve, gradovi). Organizirali so tudi obveščanje in opozarjali druge kraje, da so na pohodu turški napadalci. Kako?

Preveri

Tridesetletna vojna

Tridesetletna vojna je potekala v letih 1618–48 na območju Svetega rimskega cesarstva, vključene pa so bile tudi druge sile. Izbruhnila je zaradi nasprotij med protestanti in katoličani in prerasla v spor med cesarjem in državnimi stanovi ter se končala kot boj za prevlado v cesarstvu.

Tridesetletna vojna je potekala tudi na naših tleh, vendar slovenskih dežel ni tako prizadela kot češke in nekatere nemške. Zaradi vojne je zaostalo gospodarstvo, prizadete dežele je zaobšla tudi trgovina.

Vojna se je spet in spet vračala na ista ozemlja in jih pustošila. Zaradi novih vojaških taktik in uvedbe lahkega, gibljivega topništva je bila umrljivost vojakov zelo velika. Nekateri viri govorijo o zmanjšanju prebivalstva v Svetem rimskem cesarstvu z 21 milijonov na 13,5 milijona.

Po tridesetletni vojni so bili protestanti izenačeni s katoličani. V evropskem merilu se je s tridesetletno vojno končalo:

Preveri

Slovensko narodno prebujenje

Gospodarski, družbeni, politični in kulturni razvoj slovenskih pokrajin je v drugi polovici 18. stoletja omogočil začetke slovenskega narodnega prebujenja. To se ni zgodilo kar čez noč. Preporoditelji so poskušali preprečiti zaostajanje slovenskega jezika in omogočiti njegovo uveljavitev. V širšo vsakdanjo rabo so hoteli vpeljati zapostavljeni jezik slovenskega ljudstva.

V habsburških deželah je slovensko narodno prebujenje pomenilo veliko nevarnost. Dežele Habsburške monarhije so bile narodnostno neenotne in veljava posameznih jezikov bi postavila nove meje med pokrajinami. Zato je bil njihov namen, da bi uveljavili nemščino in tako povezali monarhijo v celoto.

Kako imenujemo vpeljevanje nemškega jezika in kulture na območja, kjer govorijo drug jezik?

Preveri

Žiga Zois

Mnogi učenjaki so si prizadevali za uveljavitev slovenskega jezika. Do preloma je prišlo v Zoisovem krogu, v katerem so bili Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Jernej Kopitar in drugi. Žiga Zois je bil sin italijanskega očeta in slovenske matere. Bil je lastnik železarskih podjetij in zemljišč ter bil najbogatejši človek svoje dobe na Slovenskem.

Žiga Zois se je posebej zanimal za naravoslovne vede. Sam je sicer pisal zelo malo, a je okrog sebe zbral vrsto prijateljev, jim dajal razne pobude za pisanje in bil njihov učitelj.

Kako se imenuje štipendija, ki je namenjena nadarjenim srednješolcem in študentom?

Preveri

The oldest town in Slovenia

Ptuj is the oldest town in Slovenia. The town was settled already in the late Stone Age. In the Ancient times an army camp that was based there slowly turned into a Roman fortress called Poetovio. Its medieval part is located at the foot of the Castle hill. Ptuj was situated at an important crossing of the Drava River. It was a trade route between the Baltic Sea and the Adriatic Sea called the Amber Road. The earliest written mention of Poetovio, which was its original name, is dated from 69 AD.

Which language is the original name Ptuj from?

Preveri

Die älteste Stadt Sloweniens

Ptuj ist die älteste Stadt Sloweniens. Das Stadtgebiet wurde bereits in der späten Steinzeit besiedelt. In der Antike entwickelte sich aus einem Militärlager die römische Festung namens Poetovio. Der mittelalterliche Stadtteil lehnte sich an den Fuß des Burghügels. An Ptuj vorbei über der Drau lief historisch wichtiger Handelsweg zwischen Ostsee und Adria, die Bernsteinstraße genannt. Erste urkundliche Erwähnung der Stadt stammt aus dem Jahr 69 unter dem ursprünglichen Namen Poetovio.

Aus welcher Sprache stammt der ursprüngliche Name von Ptuj?

Preveri

Titovi Brioni

Nacionalni park Brioni (hrvaško: Brijuni) sodi med prave bisere Istre. Skupina otokov je sestavljena iz dveh večjih otokov, Velikega in Malega Briona, in 12 otočkov. V času Jugoslavije je bilo otočje zaprto vojaško območje, izbrisano iz uradnih jugoslovanskih zemljevidov in 35 let zaprto za vse navadne državljane, dostopen je bil le Veliki Brion. Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito je imel tukaj poletno rezidenco, kjer je sprejemal svoje najbolj elitne obiskovalce – predsednike držav, cesarje in filmske zvezdnike. Tudi Elizabeth Taylor in Sophio Loren. Tito je imel tu tudi živalski vrt, večino živali pa je dobil v dar od predsednikov. Danes je park odprt za turiste, ki ga množično obiskujejo. Po otoku in skozi živalski vrt pelje turistični vlakec, ogledate si lahko botanični vrt, ostanke antične vile, cerkev in arheološki muzej.

Tito je imel rezidence po vsej Jugoslaviji. Veš, katere so bile Titove rezidence v Sloveniji, kjer je bival in gostil svoje visoke goste?

Preveri