Potres, žled, poplava

Planet Zemlja je živ in dinamičen planet, ki nenehno spreminja svoj videz. Živahnost Zemlje se lahko kaže z zelo hitrim dogajanjem in tudi z neprijetnimi dogodki, kot so izbruhi vulkanov in potresi, ali z zelo počasnimi spremembami, ki so za nas skorajda nevidne. Vendar to še ne pomeni, da niso velike, pravzaprav so gromozanske in močno vplivajo na življenje na Zemlji. To so recimo rojstvo in smrt oceanov, nastajanje in uničevanje največjih gora na Zemlji ter seveda evolucija živih bitij. Človeštvo si je že od samega začetka belilo glavo, kaj sploh povzroča vse te hitre in počasne spremembe na našem planetu.

Naprej

Kaj so naravne nesreče?

Naravna nesreča je dogodek, ki ga povzročijo izjemne naravne sile. Nekatere naravne nesreče so vremenski dogodki, kot so cikloni, tornadi, neurja, strele, močni vetrovi, neurja s točo, snežna neurja, dež, ki zmrzuje, in temperaturni ekstremi. Druge naravne nesreče so povezane z vremenom, podnebjem in vodo: navadne in hudourniške poplave, nalivi, visoki morski valovi, peščeni viharji, požari, smog in dim, zemeljski, blatni in snežni plazovi ter suša.

Nekatere naravne nesreče so posledica globalnega segrevanja ozračja. Vse pogosteje se namreč pojavljajo poplave, hujša neurja, suše, požari in druge naravne katastrofe, ki ogrožajo življenje ljudi in povzročajo večjo ali manjšo materialno škodo.

Naprej

Vulkani in potresi

V filmčku si izvedel, kako nastanejo vulkani in potresi. Strokovnjaki na terenu pa tudi bolj podrobno preučujejo te naravne pojave. Znanstveniki, ki preučujejo ognjenike, se imenujejo vulkanologi. Z uporabo metod iz geologije, kemije, geografije, mineralogije, fizike in sociologije preučujejo, kako ognjeniki nastajajo, kdaj in kako pogosto bruhajo in kako njihovi izbruhi vplivajo na ljudi in pokrajino. Terensko delo vulkanologov je dinamično in vznemirljivo, zahteva pa temeljite priprave in pripravljenost na nevarnosti.

Kako pa se imenujejo znanstveniki, ki preučujejo potrese?

Več o potresih, ki vedno pretresejo si preberite na povezaviPotresi

Preveri

Potres

Potres je naravni pojav, zgodi se, ko v Zemljini notranjosti pride do nenadne sprostitve nakopičenih elastičnih napetosti. Sproščena energija se razširja v obliki seizmičnega valovanja v vse smeri. Kadar potresno valovanje doseže Zemljino površje z zadostno energijo, da povzroči posledice na ljudeh, objektih ali v naravi, govorimo o potresu kot o naravni nesreči.

Zemljina trdna lupina je debela okoli 100 km in se imenuje litosfera. Razlomljena je na več večjih in manjših tektonskih plošč. Te plošče se počasi stalno premikajo. Podobno kot ledene gore na morju plavajo na gostem, vročem Zemljinemu plašču in tako počasi potujejo sem ter tja po Zemljini obli. Med seboj se lahko razmikajo, primikajo ali drsijo druga ob drugi, ker je Zemlja krogla, se prej ali slej tudi zaletijo. Pogosto se zaradi trenja gibanje plošč ustavi in v kamninah se začnejo kopičiti napetosti. Ko te napetosti presežejo strižno trdnost, se sprostijo ob nenadnem premiku, ki povzroči potres.

Točko, iz katere izvirajo potresni valovi, imenujemo hipocenter ali žarišče. Nahaja se pod Zemljinim površjem. Kako pa imenujemo točko, ki je najbližja žarišču in se nahaja na površju Zemlje?

Preveri

Litosferske plošče

Največje litosferske plošče so Evrazijska, Severnoameriška, Južnoameriška, Pacifiška, Afriška, Indo-avstralska plošča ter Antarktična. Območje Slovenije pa pripada manjši plošči, imenovani Jadranska litosferska plošča, ki je del Afriške litosferske plošče.

Litosferske plošče se na svojih robovih stikajo z drugimi ploščami in prav stiki plošč so najbolj živahna območja na planetu Zemlja. To so območja, ki jih strese največ potresov, zgodi se največ izbruhov vulkanov in tu seveda nastajajo gorstva.

V pasu okrog Tihega oceana nastane kar tri četrtine potresov na svetu. Območje , ki je tako bogato z vulkani, imenujemo:

Preveri

Škoda, ki nastane ob potresih

Močni potresi lahko porušijo hiše, mostove in druge zgradbe ter povzročijo veliko škodo in človeške žrtve. Vsako leto se zgodi okrog 11 milijonov potresov, od katerih jih je okoli 34.000 dovolj močnih, da jih občutimo. Najhujše posledice so tam, kjer je gostota poselitve velika, kjer ljudje niso poučeni o pravilnem ravnanju ob potresu in kjer stavbe niso protipotresno grajene.

Potresi ne povzročajo škode samo na stavbah, prometnicah in komunalnih napravah, pač pa sprožajo podore, zemeljske plazove ter preusmerjajo tokove podzemnih in površinskih voda. Potresi na oceanskem dnu povzročajo tudi nastanek cunamijev.

Cunami je val, ki nastane ob izrivu večjih količin morske vode. Največ se jih pojavi na obalah Tihega oceana, kjer je največ potresov. Ker se potresni valovi širijo hitreje od cunamija, imajo v krajih, ki so tisoče kilometrov oddaljeni od epicentra, včasih nekaj ur časa za evakuacijo pred rušilnim cunamijem.

Katera veda preučuje potrese in z njimi povezane pojave?

Preveri

Vedno več padavin

Klimatologi opozarjajo, da bo prenasičenost ozračja z ogljikovim dioksidom pripeljala k nekaterim globalnim podnebnim spremembam, katerih znanilke so vse pogostejše vremenske katastrofe. Napoved je, da se bo povečala količina padavin, do česar je že prišlo. O tem pričajo številne poplave, ki po vsem svetu povzročajo ogromno gmotno škodo in ogrožajo življenje prebivalcev. Klimatologi napovedujejo, da se bosta v prihodnosti povečala število in silovitost izjemnih vremenskih dogodkov, kot so sušna obdobja, hudi nalivi in viharji.

Katere od naštetih naravnih nesreč so vremenski dogodki?

Preveri

Podnebne spremembe

Najverjetneje si velikokrat slišal za izraz »podnebne spremembe«. To je pogost izraz za aktualno vsesplošno segrevanje podnebja, ki ga po mnenju večine znanstvenikov povzročajo ljudje.

Kako pride do segrevanja ozračja? Predstavljajte si, da rastline gojimo v topli gredi. Rastlinjak ima stekleno streho, skozi katero posijejo sončni žarki, ki hitro segrejejo zaprt prostor. Ponoči, ko sonca ni, pa rastlinjak preprečuje, da bi toplota uhajala iz prostora. Tako je tudi pri Zemlji. Zato govorimo o učinku tople grede. Okoli Zemlje je plinska ovojnica, ki deluje podobno kot steklo pri rastlinjaku. Plinska ovojnica preprečuje, da bi se Zemlja preveč ohladila. To je povsem naraven pojav v atmosferi, težava pa je, da se v zadnjih letih povečuje delež toplogrednih plinov – tako je učinek tople grede močnejši, Zemlja pa se segreva.

Plin, ki povečuje svoj delež v Zemljini plinski ovojnici, je predvsem ogljikov dioksid. Kdaj se sproščajo škodljivi toplogredni plini:

Preveri

Posledice globalnega segrevanja

Močno segrevanje ozračja opažajo po vsem planetu. Klimatologi in raziskovalci skušajo izračunati, kako se bo segrevanje nadaljevalo v naslednjih desetletjih in stoletjih. Predvidevajo, da se bo ozračje v 80 letih segrelo še za dodatni dve do celo štiri stopinje.

Kaj pa to pomeni za nas? Zaradi segrevanja se topijo ledeniki v gorah in ledene gmote na tečajih. Ledeniki tako počasi izginjajo. Voda iz staljenega ledu se steka v morje, zato se gladina morja dviguje. Lahko pričakujemo, da bo v naslednjih stoletjih morje že tako visoko, da bo poplavilo številna obalna mesta.

Poglej video o taljenju ledu na območju severnega tečaja.

Katere naravne nesreče so posledica segrevanja ozračja?

Več o poplavah in požarih in pravilnem ravnanju v primeru pojava izveš na povezavah:

Ste pripravljeni na poplave? Poplave

Gori! Kaj zdaj? Požari

Preveri

El Niño

El Niño je eden najbolj znanih pojavov, ki vsakih nekaj let v številnih delih Zemlje spreminja vreme. To je pojav nihanja temperature na vodni gladini v zahodnem delu Tihega oceana. Temperatura v Tihem oceanu je tam okoli 20 stopinj Celzija, vsakih nekaj leta pa čez Tihi ocean pljuskne topla morska voda (od 26 do 27 stopinj Celzija) iz Indonezije. Tako nenadno povišanje temperature vode izjemno vpliva na vreme skoraj povsod po svetu.

El Niño s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje: na tihomorski obali Južne Amerike in na zahodu Združenih držav Amerike prihaja do uničujočih poplav. Vlažna območja deževnega gozda ob Amazonki nenadoma prizadene suša.

Preveri

Napovedovanje vremena

Meritve vremena opravljajo z merilnimi napravami po vsem svetu. Ob vsaki polni uri določijo izmerjene vrednosti vseh vremenskih postaj po svetu, vremenoslovci pa jih nato ovrednotijo. S številnimi izmerjenimi podatki lahko strokovnjaki napovedo, kakšno bo vreme v naslednjih dneh.

Vse nas najbolj zanima, kako toplo ali hladno je zunaj. Najpomembnejša merilna naprava je termometer, ki pa mora biti pravilno nameščen, da lahko izmeri temperaturo. Kam ga moramo postaviti, da bi pravilno izmerili temperaturo ozračja?

Preveri

Žled

Žled se pojavi pozimi, ko višje zračne plasti preplavi toplejši in vlažen zrak.Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se v hladni polovici leta dež ohladi pod ledišče, a ne zamrzne. Šele potem, ko se podhlajena kapljica dotakne zamrznjenih tal, drevja ali drugih predmetov, primrzne na podlago in postopoma lahko nastane težak leden oklep.

Pogosto se žled pojavlja le za nekaj ur, tu in tam pa se zgodi, da nastaja tudi več dni. Do nekaj milimetrov debel leden oklep običajno ni nevaren, ko pa njegova debelina preseže pol centimetra, začne povzročati škodo.

Kje žled najpogosteje povzroča veliko škodo?

Preveri

Led in mraz

Največje ledene površine so na severnem in južnem tečaju. Antarktiko pokriva debela plast ledu in tu na južnem tečaju vlada leden mraz. Tako je že skoraj 40 milijonov let. Podobno je tudi na severnem tečaju, kjer je pred približno 3 milijoni let začela zmrzovati Grenlandija.

V 17. in 18. stoletju se je na območju Evrope pojavila tako imenovana ledena doba z zelo hladnimi zimami. Prebivalstvo Evrope je trpelo zaradi slabe letine in lakote. Vzroki za to malo ledeno dobo še danes niso pojasnjeni. Zemlja je topel planet in so ledene dobe izjema. Vprašanje je, ali se lahko v prihodnje ponovno pojavi ledena doba? Tega ne vemo. Trenutno se podnebje zelo spreminja in po vsem svetu postaja vedno bolj toplo.

Radi imamo toploto. Odlično je, da so poletja vedno daljša in se lahko dlje »martinčkamo« na soncu. Se strinjaš? Vendar pa ima globalno segrevanje kar nekaj posledic za naš planet. Označi, katere so negativne posledice globalnega segrevanja:

Preveri

Natural catastrophes

Natural catastrophes can seriously endanger the lives of people. In such cases government agencies give orders to people to find refuge in a safe place. The retreat of people from the zones in danger is called evacuation. An evacuation is an inmediate and quick removal of people away from the threat and danger. Evacuations can range from a small-scale evacuations due to fire in a building to large-scale evacuations due to a flood or an approaching hurricane.

What is the term for a graphic representation of a builiding and parts of a building which show an organized retreat to a safe place in case of danger? You can also find on in your school.

Preveri

die Naturkatastrophen

Manchmal sind die Naturkatastrophen so schlimm, dass sie Menschenleben gefährden. In dem Fall wird die Bevölkerung der betroffenen Gebiete zur Aussiedlung aufgerufen. Die Aussiedlung aller Bewohner der betroffenen Gebiete nennt man Evakuierung. Dabei geht es darum, dass die Bewohner der gefährdeten oder betroffenen Gebiete so schnell wie möglich ausgesiedelt werden. Es kann sowohl um Evakuierungen kleineren Umfangs gehen, beispielsweise bei der Feuergefahr, als auch größerer Gebiete wegen Überschwemmungs- oder Orkangefahr.

Wie nennt man die grafische Darstellung eines Gebäudes oder der Teile eines Gebäudes, in der festgelegt ist, wie man in Notfall das Haus sicher verlässt? So eine Darstellung findest du auch an der Schule, die du besuchst.

Preveri

Prostovoljstvo

Po naravnih nesrečah pogosto organizirajo, odvisno od škode, humanitarne akcije. Prostovoljci pomagajo pri zbiranju in razdeljevanju oblačil, hrane, denarnih sredstev žrtvam naravnih nesreč.

Prostovoljstvo tudi sicer, ne samo pri naravnih nesrečah, prispeva k boljšemu življenju posameznika in družbe, ščiti tiste, ki so ogroženi ali odrinjeni na rob družbe. Socialno, izobraževalno, zdravstveno, kulturno, vzgojno, okoljevarstveno so le nekatera področja, na katerih prostovoljstvo deluje. Prostovoljstvo temelji na miselnosti, da je lahko vsakdo prostovoljec. Tako ženske in moški kot tudi mladi in starejši.

Kako se imenuje naravna nesreča večje razsežnosti, ki se je zgodila v Sloveniji leta 2014 in ob kateri je bila aktivirana ena od najobširnejših prostovoljskih akcij doslej?

Preveri