Od jamskih slikarij do selfija

Različne upodobitve ljudi so v našem prostoru prisotne že tisočletja. Človek je že od pradavnine risal, ustvarjal, pripovedoval in tako je še danes. Današnji selfiji se od avtoportretov v preteklosti razlikujejo po tem, da so redko razstavljeni v umetnostnih galerijah in muzejih. Na fotografijo lahko svojo podobo ujame prav vsak lastnik pametnega mobilnega telefona. Avtoportret je danes z razvojem mobilne kamere in družbenih omrežij postal nekaj, kar lahko brez posebnega znanja posname prav vsak kjerkoli in kadarkoli. Lahko prešteješ, koliko selfijev (ang. selfie) ali po slovensko sebkov si že posnel?

Naprej

Fotografija danes

Z razvojem kamer v mobilnih telefonih je mogoče fotografirati okolico in sebe pravzaprav povsod. Prvi telefon, ki je že vključeval senzor za izdelavo selfijev, so začeli prodajati že leta 2003. Izraz selfi, ki se je pojavil leto pred tem, najpogosteje povezujemo z družabnimi omrežji (npr. Facebook, Twitter, Snapchat, Instagram …), kjer jih delimo.

Kje pa se je vse skupaj začelo? Kdaj so nastale prve upodobitve človeka in dogajanja okoli njega? Gremo naprej in preverimo!

Naprej

Neandertalec

Filmček govori o raziskovanju človeka, ki je živel na jugu Španije v jami pod gibraltarsko pečino. Tam so našli sledove neandertalca. Na območju Evrope so neandertalci živeli 250.000 let, nato pa so nenadoma izumrli. Nihče natančno ne ve, kaj je povzročilo njihovo izumrtje. Bili so namreč izjemno dobro prilagojeni okoljskim razmeram ledene dobe. Imeli so izostrene čute in dobro razvit nos, ki je med vdihavanjem ogrel hladen zunanji zrak.

Sredi ledene dobe se je na območje Evrope naselil Homo sapiens (slovensko misleči človek ali umni človek), ki je prišel iz tropskega podnebja. To pomeni, da ni bil dobro pripravljen na hladne razmere. A je vseeno preživel in mi vsi smo njegovi potomci. Je izumrtje neandertalca povzročil Homo sapiens? Lahko predvidevamo, zagotovo pa ne vemo.

Kje je najprej živel Homo sapiens, preden se je naselil v Evropi?

Preveri

Paleolitik

Človekovo zavedanje samega sebe se je začelo že v prazgodovini. V mlajšem obdobju paleolitika je človek začel razvijati abstraktno mišljenje. Eden od dokazov za to je najstarejša znana najdba figuralne umetnosti – figurica z levjo glavo iz jame Stadel v Nemčiji. Levji človek verjetno upodablja mitološko bitje.

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, v katerem je človek razvil zelo preprosto kamnito orodje. Ljudje so živeli v jamah, ukvarjali so se z lovom in nabiralništvom. Nastajala je delitev med spoloma – moški so se ukvarjali z lovom, ženske pa so:

Preveri

Kamena doba – Platno iz kamna

V Evropi je bilo odkritih več kot 350 poslikanih jam. Največ jih je v Franciji in Španiji. Poslikave so večinoma stare kar okoli 18 000 let, nekatere pa celo mnogo več. Ključni dejavnosti za preživetje človeka v tistem času sta bila lov in nabiralništvo. Zato ni nenavadno, da so na najstarejših upodobitvah, ki so jih odkrili v jamah, upodobljene različne živali.

Zaradi zelo natančnih risb lovnih živali arheologi menijo, da so bile jamske poslikave morda nekakšen »lovski urok« za uspešnejši lov.

Za bolj resničen videz poslikave so umetniki pogosto izkoristili tudi obliko skalne stene, ki so jo uporabljali kot današnji slikarji platno. S čim pa so risali in slikali?

Preveri

Najznamenitejše jamske poslikave

Leta 1940 so jamo Lascaux odkrili štirje najstniki in pes, ki so se igrali v gozdu – lahko bi rekli pet prijateljev. Ko so jo odprli za turiste, je zelo hitro postalo jasno, da obiskovalci ogrožajo obstojnost risb, zato so kasneje pripravili posebno jamo z reprodukcijami teh umetnin. Zaradi zaščite poslikav pred nadaljnjo škodo je vstop v pravo jamo zdaj dovoljen le redkim arheologom, in še to le za kratek čas.

Kaj pomeni reprodukcija umetnin?

Preveri

Dogodek na vedru

Situla je nastala v začetku 5. stoletja pr. n. št. v železni dobi. To je najmlajše med prazgodovinskimi obdobji, v naših krajih se konča s prihodom Rimljanov. Takrat so se ljudje na območju današnje Slovenije priučili pridobivanja železa iz železove rude in se naučili izdelovati orodje iz železa. To je čas neustrašnih bojevnikov, kneginj z dih jemajočim nakitom, iz tistega časa izvirajo nekatere izmed najlepših in najdragocenejših arheoloških najdb z območja današnje Slovenije.

Umetnost upodabljanja ljudi in živali na bronasti pločevini imenujemo situlska umetnost.

Situla je bila položena v bogat vojščakov grob, skupaj s čelado, sulicama, bojno sekiro, zapestnico in vojaškim pasom. Od skeleta je danes ohranjena zgolj lobanja mladega bojevnika. Kaj lahko razberemo iz podob na situli?

Preveri

Super umetnik … čez oči pa filter!

Stari Grki so mite in prizore iz vsakdanjega življenja slikali predvsem na keramične posode, ideal človeka tistega časa pa so upodabljali v kipih. Moški so predstavljeni kot atleti, mišičaste postave, ženske pa so vitke in s poudarjenimi oblinami.

Te popolne podobe z izklesanimi telesi lahko primerjamo tudi z današnjimi sodobnimi fotografijami manekenk in slavnih, ki jih najpogosteje vidimo na internetu ali v revijah. S prihodom digitalne tehnologije se je odprlo veliko več možnosti, kot so jih imeli stari fotografski mojstri. Zdaj je z malo truda mogoče ustvariti fotografije obrazov brez mozoljčkov in gubic. Fotografi pred vsako objavo fotografije manekenk in slavnih zvezd digitalno obdelajo.

Kakšen izraz poznamo za takšno obdelavo fotografij?

Preveri

Relief spomina

Rimljani so si že pred svojo smrtjo dali izdelati nagrobne spomenike. Te so jim izdelali mojstri kamnoseki. Nanje so navadno zapisali ime pokojnika, njegovo starost, včasih pa tudi za današnji čas nenavadne informacije, npr. kaj je bil pokojnik po poklicu! Na nagrobnikih so dali včasih upodobiti tudi svoje portrete ali celo portrete vseh družinskih članov.

Znameniti pozlačeni kip emonskega meščana predstavlja moškega v značilnem rimskem oblačilu – togi. Spomenik si je bogati meščan dal postaviti na svoj grob.

Original kipca hrani Narodni muzej Slovenije. Posnetek kipa stoji v Ljubljani na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na svetu so do sedaj našli le štiri podobne kipe.

Kje pa so našli Emonca s fotografije?

Preveri

Šeraj informacije! #plačuj

Portreti ljudi so se pojavljali tudi na dokaj nenavadnih mestih! Rimski imperij je bil izjemno velik, televizije, radia ali interneta takrat še niso poznali, zato so informacije z enega konca države do drugega potovale dolgo časa. Na vse strani imperija so jih prenašali vojaki, trgovci in drugi popotniki. Ljudje včasih niso vedeli niti, kdo jim vlada. To si v današnji informacijski dobi izjemno težko predstavljamo, kajne? Da bi se vladarji temu izognili, so dali svojo podobo vtisniti na kovance. Ti so izjemno hitro zaokrožili po celotni državi in ljudje so tako hitreje izvedeli, kdo je njihov novi cesar.

Kovanci so bili tako uporabni za:

Preveri

3, 2, 1 … siiiir!

Slikarske portrete je v prvi polovici 19. stoletja dopolnila fotografija. Današnje digitalne kamere in telefone z digitalnimi kamerami lahko brez težav pospravimo v žep, prvi fotoaparati pa so bili zelo veliki in težki.

Prvi postopki ustvarjanja fotografije so se med sabo nekoliko razlikovali, zato se prve fotografske tehnike imenujejo po njihovih izumiteljih. Le malokdo ve, da je bil eden od teh izumiteljev mladi slovenski duhovnik Janez Puhar, ki je izpopolnil in izboljšal tehniko fotografije na steklu.

Z izumom fotografije na steklu je leta 1842 slovensko inovativnost zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografske umetnosti.

V današnjem svetu digitalne tehnologije, ko lahko v minuti naredimo ogromno posnetkov ter jih nato po meri (pre)oblikujemo, režemo, brišemo ..., si težko predstavljamo, koliko potrpljenja in iznajdljivosti je terjal nastanek prve fotografije. Prvo fotografijo je z uporabo kositrne plošče, prevlečene z bitumnom, leta 1826 posnel Francoz Joseph Nicephore Niepce.

Človek je že od nekdaj preučeval pojav svetlobe in ugotovil, da če svetloba posveti skozi luknjo v steni temnega prostora, se na nasprotni steni izriše obrnjena podoba osvetljenega predmeta – tak prostor, ki so ga poznali že v 16. stoletju, v renesansi pa so ga s pridom uporabljali slikarji, imenujemo:

Preveri

Fotkaj in deli!

Selfi, kot ga poznamo danes, je pojav, ki je okužil vse – stare in mlade pa tudi znane osebnosti. Z razvojem kamer v mobilnih telefonih je mogoče fotografirati okolico in sebe pravzaprav povsod. Prvi telefon, ki je že vključeval senzor za izdelavo selfijev, so začeli prodajati že leta 2003. Selfije povezujemo s socialnimi omrežji, kjer jih navadno delimo.

Spletna družbena omrežja so aplikacije, spletne storitve, platforme ali strani, ki gradijo in odražajo družbene mreže ali odnose med ljudmi, ki imajo skupne interese. Glavna lastnost spletnih družbenih omrežij je ta, da ponujajo uporabniku možnost ohranjanja stikov z ljudmi, ki jih morda sicer ne bi več videl. Po drugi strani pa lahko uporabnik na spletnih družbenih omrežjih gradi novo mrežo poznanstev in pridobiva nove prijatelje.

Katera med naštetimi so socialna omrežja:

Preveri

Spletni bonton

Avtoportreti so dandanes popolnoma drugačni, kot so bili nekoč – narejeni so na hitro, velikokrat nepremišljeno in so večinoma namenjeni samopotrjevanju ter razkazovanju, zato so pogosto tehnično obdelani. Pomembni so postali tudi filtri, ki jih najdemo v različnih aplikacijah in na spletu. Z njimi lahko selfije in druge fotografije obdelamo na vse možne načine.

Se spomniš slogana »Ne objavi, kar te lahko gnjavi«?

Raziskave kažejo, da lahko nepremišljen nastop na družbenih omrežjih na dolgi rok prinaša negativne posledice v zasebnem življenju in v kariernem razvoju.

Vsi, ki smo aktivni na družabnih omrežjih moramo poznati mejo pri komuniciranju in deljenju informacij o sebi in drugih na družbenih omrežjih.

Pri komuniciranju na spletnih socialnih omrežjih je tako kot v realnem svetu treba upoštevati določena pravila vedenja. Upoštevanje pravil osnovnega spletnega bontona, znanega tudi kot netiketa (netiquette), nam lahko prihrani marsikatero težavo.

Preveri

DEVELOPMENT OF PHOTOGRAPHY

In the first half of the 19th century, portrait painting was complemented by the development of photography. While the first cameras were giant devices , the current digital cameras and phones with digital cameras can easily be put in a pocket. Originally, different techniques of making photography were used and these were named after their inventors. The inventors touched up photographic images of objects onto different bases - copper sheets plated in silver, paper, glass plates and other. Only a few people know that one of the inventors was also a young Slovenian priest Janez Puhar who improved one of the many photogaphy techniques. He managed to depict many different images, among them his self-portrait.

What photography technique did the young Slovenian priest Janez Puhar invent?

Preveri

ERSTE VERFAHREN ZUM ERSTELLEN EINER FOTOGRAFIE

Den gemalten Portraits schloss sich in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts Fotografie an. Heutige Digitalkameras und Handys mit Digitalkameras kann man einfach in der Tasche aufbewahren, während die ersten Fotoapparate riesige Geräte waren. Da die ersten Verfahren zum Erstellen einer fotografischen Abbildung unterschiedlich waren, nannte man sie nach ihren Erfindern. Das Bild eines Gegenstandes fixierten die Erfinder dauerhaft auf verschiedene Unterlagen – auf versilberte Kupfer- oder Glasplatten, auf Papier, usw. Selten jemand weiß, dass einer dieser Erfinder der junge slowenische Priester Janez Puhar war, der eine der Fototechniken verbesserte und vollendete. Es ist ihm gelungen, verschiedene Bilder auf dem Glas darzustellen. Unter anderem hat er sein Selbstportrait aufgenommen.

Was ist auf der berühmten Situla von Vače abgebildet?

Wortschatz

- die Industrie – industrija - die Maschine – stroj - die Herstellung – proizvodnja - der Drucker - tiskalnik - die Umweltverschmutzung – onesnaževanje okolja - der Energieverbrauch – poraba energije - der Rückweg – pot nazaj - technische Erfindung – tehnični izum - die Armut – revščina - die Veränderung - sprememba - der Fortschritt – napredek - die Zukunft - prihodnost

Preveri

Digitalna fotografija

Digitalna fotografija je oblika fotografiranja, ki za zajem slike, na katero je osredotočen objektiv, uporablja nize za svetlobo občutljivih senzorjev. Dokler še ni bilo takšne tehnologije, so bile fotografije narejene tako, da so za svetlobo občutljiv fotografski film izpostavili svetlobi in fotografije razvili s kemičnim postopkom, med katerim se je pojavila slika, ki je bila trajna – ni je bilo mogoče spreminjati.

Prednost digitalne fotografije je v tem, da lahko zajeto sliko prikažemo, urejamo, tiskamo, preoblikujemo in shranjujemo z uporabo različnih digitalnih in računalniških pripomočkov brez kemičnih postopkov.

Kako se imenuje tisti del digitalnega fotoaparata, od katerega je odvisna kvaliteta fotografije? Pri nekaterih fotoaparatih ga lahko menjamo, predvsem pri tistih za profesionalno rabo, pri nekaterih pa ne – je fiksen.

Preveri