Zelišča - skrivnostna a nepogrešljiva

Zelišča - skrivnostna a nepogrešljiva

(e-učna pot)

Avtor: Marija Merljak in Rebeka Tomšič

Težavnost: od 7. do 9. razreda OŠ

Predvideni čas: 10-20 min

Učni cilji: Spoznajmo različna zelišča in njihove zdravilne učinkovine.

(uvod.jpg)

Zelišča – skrivnostna, a nepogrešljiva

Oktobrska tema o zeliščih raziskuje vrste in značilnosti teh divjih ali gojenih rastlin. Zelišča niso osnovna hrana, temveč so dodana vrednost hrani; zaokrožijo okus, aromo in videz krožnika. Ker imajo zdravilne učinkovine, jih pogosto uporabljamo v farmaciji, kozmetiki in aromaterapiji.

Naprej

(vrtzunaj.jpg)

Spoznajmo zelišča

Na svetu je po oceni botanikov okrog 20.000 zelišč. Raziskanih in uporabnih je le nekaj sto zelišč. Nekatera zelišča so lahko tudi strupena, zato uporabljamo le tista, ki jih dobro poznamo. Nekaj jih že poznate iz domače kuhinje, še bolj podrobno ste jih raziskali v tiskani izdaji Vesele šole. V nadaljevanju pa vas čaka še nekaj dodatnih vsebin in izzivov za privlačne nagrade.

Naprej

Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 16)

Zelišča v vsakdanjem življenju uporabljamo že od nekdaj. Poglej film.

Naprej

Stopnja: Ogrevanje (2 od 16)

(kuhamo.jpg)


Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock

Kuhanje z zelišči

V domačem zeliščnem vrtičku imamo pogosto nasajena zelišča, ki jih uporabljamo pri kuhi. Kot ste lahko videli v filmčku, je uporaba zelišč vsestranska. Pri kuhanju pa zelišča uporabljamo zaradi:

Preveri Nazaj na ogled filma

Dober začetek!

Naprej

Upsala, ne bo prav!

Ponovi

Stopnja: Ogrevanje (3 od 16)

Zelišča v prehrani

Nekaterih jedi in napitkov si brez določenega zelišča skoraj ne moremo predstavljati. Znaš povezati?

Preveri

Juhu, gremo naprej!

Naprej

Ne bo prav!

Ponovi

Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 16)

(Asic.jpg)


Najbolj sem vesel, če me ljudje, ki so prišli k meni bolni, potrti in polni pesimizma, znova obiščejo zdravi in zadovoljni. Pater Simon Ašič

Pater Simon Ašič

Po ustanovitvi samostanov v Evropi v 11. stoletju se je raba zdravilnih rastlin hitro širila. V začetku so menihi zdravilci skrbeli le za potrebe samostanske družine, kasneje pa so pomagali tudi okoliškim prebivalcem. Iz samostanskih zapisov lahko razberemo, da so uporabljali zdravilne rastline, saj drugih sredstev za zdravljenje bolezni samostanska pravila niso dovoljevala.

Leta 1919 je v Stiški samostan prišel pater Simon Ašič. Postal je najboljši poznavalec zdravilnih rastlin v Sloveniji. Imel je tudi posebno karizmo, predvsem pa je znal vsakemu človeku, zlasti bolniku, prisluhniti, mu svetovati in pomagati.

Pater Simon Ašič je do leta 1992 živel v samostanu, kjer še vedno nadaljujejo njegovo tradicijo in vodijo čajnico z zeliščno lekarno. Kje v Sloveniji je omenjeni samostan?

Preveri

Odlično!

Naprej

Še malo pomisli.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 16)

(duhovniki.jpg)

Menihi so pri zdravljenju uporabljali zelišča iz lastne pridelave.

Srednjeveška samostanska medicina

V Evropi so menihi zdravili svoje bolnike v samostanskih bolnišnicah. Pri tem so uporabljali zelišča lastne pridelave. Zaradi močnega vpliva Cerkve je smela božjo zdravilno moč rastlin uporabljati le duhovščina. Kmetom je bilo pridelovanje zdravilnih zelišč strogo prepovedano.Poglej video. Kako lepo so danes videti zeliščne kmetije, kajne?

Kje nabiramo divje rastoča zelišča?

Preveri

Juhej, pravilno!

Naprej

Narobe!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 16)

(zenske.jpg)

Ženske zdravilke so včasih preganjali in obtoževali čarovništva.

Zdravilstvo modrih žena

Poleg samostanskega zdravilstva je obstajalo tudi zdravilstvo modrih žena, babic in ravnalcev kosti. Njihove izkušnje so temeljile na ustnem izročilu šamanskega znanja germanskih in keltskih zdravilcev. Ženske, ki so zdravile s skrivnostnimi zelišči in nekrščanskimi obredi, so bile izobčene, v poznem srednjem veku pa preganjane kot čarovnice in pogosto sežgane na grmadi.

Danes takšnih kazni k sreči ne poznamo več. Babice, mame in tete pa znajo iz zelišča pripraviti okusno slovensko sladico – potico. Katero zelišče je to:

Preveri

Seveda imaš prav!

Naprej

No, še enkrat premisli.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 16)

(ma%C4%8Dka.jpg)

Živali nagonsko poiščejo rastline, ki jim pomagajo ozdraveti.

Začetki uporabe zdravilnih rastlin

Ljudje so se že v prazgodovini zavedali, da lahko uporabljajo rastline tudi v zdravilne namene. Opazili so, da bolne živali nagonsko poiščejo tiste rastline, ki jim pomagajo ozdraveti, zato so se zgledovali po njih. Mnogo kasneje se je bogata zakladnica znanja in izkušenj, ki so se prelivale iz roda v rod, zlila v medicinske sisteme različnih kultur. Za samozdravljenje najpogosteje uporabljamo sveže ali posušene dele rastlin. Ime posušenega zelišča ali po lekarniško droga je na zavitkih ali receptih običajno napisano v latinščini.

Posušene in sveže dele zelišč lahko uporabimo pri pripravi (več pravilnih odgovorov):

Preveri

Res je! Vse prav.

Naprej

Bolj napni možgane.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 16)

(asklepij.jpg)

Asklepijeva palica – simbol zdravniškega poklica.

Stara Grčija

Grški svečeniki so od 6. stoletja pr. n. št. pri svojih zdravilskih obredih, ki so jih posvečali bogu zdravilstva Asklepiju, uporabljali veliko egipčanskih zdravilnih rastlin. Njegova s kačo ovita palica je še danes simbol zdravniškega poklica.

Po starogrško so kralju rekli »basileus«, kar pomeni maziljen. Pri tem so uporabljali olja z eteričnimi dišavami. Maziljen je bil tudi Kristus in legenda pravi, da je po njegovem vstajenju okrog praznega groba zrasla bazilika. Katere verske ustanove se imenujejo tako kot to zelišče?

Preveri

Bravo!

Naprej

Še malo se potrudi.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 16)

(lovorolje.jpg)

Stari rim

Zelo aromatična in med kuharji priljubljena začimbna rastlina je lovor. Običajno kakšen list ali dva kuhamo v enolončnici in zagotovo se ti je že kdaj pripetilo, da si ga ravno ti dobil na krožniku. :) Res je, ni prav okusen, vendar jedem izboljša okus. In Rimljani so ga namenjali le zmagovalcem. Z njim so ovenčali:

Preveri

Bravo!

Naprej

Ne, še malo razmisli.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 16)

(Kneipp.jpg)

Kneipp je razvil naravno obliko zdravilstva, ki vključuje zdrav način življenja, prehrane in zdravljenje z blago delujočimi rastlinami in vodo.

Moderna doba

V začetku 19. stoletja se je začela uveljavljati znanstveno usmerjena medicina, ki je uporabljala rastlinske izvlečke in sintetično izdelana zdravila. Zeliščarstvo je dobilo s tem močno konkurenco. V tistem času so se naravni zdravilci in reformisti v medicini zavzemali za ohranitev zeliščnega zdravljenja. Med najbolj znanimi je bil Sebastian Kneipp, ki je uporabljal zdravilne rastline pretežno za kopeli in povitke.

Kneipp je zagovarjal zdravilno moč vode. Polivanje z vodo po njegovih priporočilih temelji na odgovoru telesa na vroče in hladne dražljaje. To metodo zdravljenja imenujemo:

Preveri

Pa ti si strokovnjak!

Naprej

Ni res. Še enkrat preberi vsebino.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 16)

(trganje.jpg)

Odtrgamo le tiste dele rastline, ki jih potrebujemo, npr. cvetove ali liste; tako si bo rastlina kmalu lahko opomogla.

Nabiranje divje rastočih zelišč

Če se odločimo, da bomo nabirali zdravilne rastline, moramo najprej vedeti, da je treba spoštovati vse oblike življenja in da s svojim ravnanjem ne smemo povzročati prevelike škode, saj je že naša prisotnost na cvetočem travniku poseg v naravno okolje.

Kdaj zase in za naravo ravnamo pravilno:

Preveri

Tako je. Čestitke!

Naprej

Ne bo prav. Premisli še enkrat.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 16)

(vrt.jpg)

Zeliščni vrtiček v kuhinji.

Domač zeliščni vrtiček

Zelišča lahko z malo spretnosti odlično uspevajo tudi v lončkih, in to kar v kuhinji. Pogoj je, da jih postavimo v prostor z veliko svetlobe in jih zmerno zalivamo. Rožmarin, denimo, je navajen na vroče mediteransko podnebje in suha tla, zato ga zalivajmo šele takrat, ko je zemlja suha na otip. Začimbnice bodo odlično uspevale na okenski polici, tik ob štedilniku pa bo prevroče in bodo hitro ovenele ali celo propadle. Tudi bazilika bo na vročini, ki nastane med kuhanjem, omagala.

Katero zelišče je pravzaprav manjše drevo ali grm in bi ga težko dolgo časa gojili v kuhinji:

Preveri

Točno tako.

Naprej

Si prepričan?

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 16)

Za vsako tegobo rož'ca raste

Zelišča imajo različne učinke na naše telo, saj spodbujajo delovanje notranjih organov ter jim pomagajo opravljati njihove funkcije v telesu. Ne vplivajo pa le na naše fizično počutje, temveč tudi na psihično. Zelišča za zdravljenje izbiramo glede na težave, ki nas pestijo.

Ali veš, za katero tegobo je katero zelišče? Za pomoč pokukaj še v tiskano izdajo Vesele šole.

Poveži, da bo prav.

(zajbelj.jpg)
Žajbelj
(meta.jpg)
Meta
(kumina.jpg)
Kumina
(rman.jpg)
Rman
Pomaga vnetemu grlu, požiralniku in dlesnim.
Pomirja.
Preprečuje napihnjenost.
Deluje razkuževalno.

Preveri

Krasno, le tako naprej!

Naprej

Ne bo prav, še enkrat.

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (14 od 16)

Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!

Nemška naloga

Herbs in natural medicine and cuisine

Herbs do not have any nutritional value unlike proteins, carbohydrates and fats. They nevertheless enrich the flavour of dishes and substantially influence our mental and physical state, as they stimulate our internal organs in order to fulfil their functions in the body adequately. They help the body to digest easier, better and more completely, as well as to absorb the nutrients well.

Botanists estimate that there are around 20 thousand herbs in the world which have various healing/active substances. However, only about 100 of them are known and used, which is less than 3 % of them. Some herbs can be poisonous, therefore we use only those that are well-known. The most famous Slovene herbalist was Father Simon Ašič, the author of many books on medicinal use of herbs.

Which of the photos shows herbs?

Preveri

Congratulations! Almost done ...

Naprej

Sorry, that’s not it. Try again.

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (15 od 16)

Kräuter bereichern das Essen und heilen

Kräuter haben keinen Nährwert wie z. B. Eiweiße, Kohlenhydrate und Fette Sie bereichern aber den Geschmack des Essens und haben einen großen Einfluss auf unser psychisches und physisches Wohlbefinden: sie regen innere Organe an und helfen dem Körper zum besseren Funktionieren. Kräuter ermöglichen eine einfachere, bessere und vollkommene Verdauung und erleichtern das Aufnehmen von Nährstoffen. Die echte Bedeutung von Kräutern ist in ihrer Wirkung auf den ganzen Körper.

Botaniker schätzen ein, dass es in der Welt rund 20 tausend Kräutersorten gibt, die verschiedene heilende Wirkstoffe enthalten. Leider kennt und benutzt man nur ein paar hundert von ihnen - weniger als 3 Prozent. Einige Kräuter sind giftig, deswegen benutzen wir nur diejenigen, die wir sehr gut kennen. Der berühmteste slowenische Kräutersammler ist Pater Simon Ašič, der Autor von Büchern über die heilende Benutzung von Kräutern.

Auf welchem Foto gibt es Kräuter?

Preveri

Super, das hast du gut gemacht!

Naprej

Leider falsch! Versuch noch einmal!

Ponovi

Stopnja: Zadnji korak in … (16 od 16)

(hipokrat.jpg)

Hipokrat

Hipokrat z grškega otoka Kos je bil grški antični zdravnik. Živel je od okoli 460 pr. n. št. do leta 380 pr. n. št. Hipokrat slovi kot oče znanstvene medicine. Zbral je in kritično ocenil izkušnje staroegipčanskih in predhodnih antičnih grških zdravnikov. Ohranilo se je okrog 60 medicinskih del, ki mu jih pripisujejo, vendar ni verjetno, da je avtor vseh sam, je pa zagotovo močno vplival je na njihov nastanek.

Danes je najbolj znan po Hipokratovi prisegi, imenovani po njem. Opraviti jo mora vsakdo, ki postane zdravnik. S tem se zaveže k moralnim in etičnim načelom zdravniškega poklica.

Kako se imenuje prisega zdravnikov, ki jo izrečejo ob koncu izobraževanja? Z njo zdravnik pri bogovih zdravja priseže, da bo branil številne etične standarde svojega poklica.

Preveri

Odlično znanje!

Naprej

Ojoj.

Ponovi

DaVinci Learning PIL