Izmuzljivi spomin
Se spomniš, kaj si jedel za zajtrk? Pa včeraj? In pred enim tednom? Ti je ušlo iz spomina? Si moraš naloge, ki te čakajo, zapisovati na listke, potem pa te listke izgubiš in ne narediš ničesar? Imaš kdaj (po možnosti pred tablo) na koncu jezika besedo, odgovor ali kakšno ime, pa se ne moreš spomniti?
Potem je čas, da skupaj raziščemo – spomin!
Vaja dela mojstra
Dober spomin namreč ni položen v zibko le redkim srečnežem, z vajo ga lahko okrepiš tudi ti! Poglejmo, kaj sploh je spomin, katere nosilce spomina poznamo in kako je z živalskim spominom.
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)
Stoletja se je spomin hranil na papirju. Poglej film.
Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)
Prispevek razkriva ročno izdelavo papirja.
Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock, Wikipedija; ilustracija sove: Miha Ha.
Pametni pišejo!
Ljudje si že dolgo zapisujemo stvari, ki jih nočemo pozabiti. Papir je že stoletja pomemben prenašalec spomina civilizacije.
Iznašli so ga:
Dober začetek! Papir je bil tako pomemben izum, da so ga Kitajci dolgo zadržali zase. V arabske dežele se je razširil v 8. stoletju, v srednjeveško Evropo pa šele v 11. stoletju.
Upsala, ne bo prav!
Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)
Časi pred papirjem
Pred iznajdbo sodobnega papirja okrog leta 105 n. št. so bili nosilci zapisanih informacij kamen, glina, les, kovina, papirus, pergament ...
Poveži, da bo prav!
Juhu, gremo naprej!
Ne bo prav!
Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)
Možgansko bliskanje
Kaj sploh je spomin?
Na papirju se torej prenaša človeški spomin. Kaj sploh je spomin? Ko zagledaš prijatelja ali prijateljico, veš, da to osebo poznaš. Najbrž se ne spomniš, na kateri dan sta se spoznala, znaš pa povezati obraz z imenom. Vedno ko slišiš kaj novega, se tvoji možgani odločajo, ali je ta informacija pomembna za hranjenje. Spomin je torej sposobnost hranjenja informacij.
Možgani so najpomembnejši organ centralnega živčevja. Ležijo v glavi in so zavarovani z lobanjo. Sestavljeni so iz posebne vrste celic, ki jih imenujemo:
Odlično! Število nevronov si je težko predstavljati, saj jih ima vsak človek okoli 100 milijard, to je približno toliko, kolikor je zvezd v naši galaksiji.
Ahm, maroni? Dve možnosti imata podoben zapis, za našo rešitev je črka t odveč. ;)
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)
Lepe spomine lahko obudi tudi kakšna pesem.
Kako dober spomin imaš?
Pomisli, kaj vse že znaš in česa vse se spominjaš. Če tvoji možgani ne bi blesteli v pomnjenju in učenju, bi se na vsako stvar odzvali, kot da jo prvič doživljajo. Pomnjenje je edinstvena lastnost možganov, spomin pa je kot knjižnica s kilometri polic, na katerih razvrščaš »knjige«, ki jih je vredno shraniti. Nujno ga potrebuješ za učenje in prepoznavanje. S spominom (in učenjem) zbiraš informacije, ki jih lahko pozneje ponovno uporabiš.
Spomin deluje na tri načine. Poveži, da bo prav!
V pomoč bo povezava.
Juhej, vse prav!
Narobe!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)
Vožnja s kolesom se ti zdi zdaj samoumevna, nekoč pa si se je moral naučiti.
Učenje za življenje
Se ustrašiš ob besedi učenje? Nikar! Učiš se od začetka življenja in še dolgo se boš. Zagotovo poznaš občutek, da se je nekatere stvari težko naučiti, druge pa ti ostanejo v glavi kar same od sebe. Učenje ni enkraten dogodek, ampak je zanj potrebno ponavljanje. Večkrat ko nekaj ponoviš, bolj ti bo ostalo v spominu in lažje boš priklical to informacijo.
Oglej si prispevek o učenju in označi nepravilni trditvi.
Seveda imaš prav! Največ si zapomnimo, če nekaj storimo sami, najmanj pa si zapomnimo stvari, ki jih tiho beremo. Koristno je, da si ob branju delamo zapiske ali kaj narišemo, na koncu pa snov povemo na glas.
No, še enkrat premisli o odmorih in miselnih vzorcih.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)
Ko vevericam hrane ne primanjkuje, si jo skladiščijo v drevesnih razpokah ali jo zakopljejo. Skladišč imajo veliko, a pogosto pozabijo, kje so, zato jih v dolgih zimah veliko pogine zaradi lakote.
Zlata ribica je žrtev nepreverjenih govoric!
Živalski spomin
Kako si veverica zapomni, kam je spravila ozimnico? Kako ptice vedo, kje je njihovo gnezdo? Kako se lahko čebele vrnejo v svoj panj? Ja, res je, tudi druge živali morajo imeti spomin za uspešno preživetje, za to pa potrebujejo možgane.
Možgane imajo vsi vretenčarji (imajo notranje osno ogrodje – hrbtenico iz vretenc, po čemer je skupina tudi dobila ime) in nekateri nevretenčarji (nimajo vretenčaste hrbtenice). Nevretenčarji z izjemo zelo iznajdljivih hobotnic nimajo velike sposobnosti za učenje, pri vretenčarjih pa je priučeno vedenje življenjskega pomena.
Živali se učijo s privajanjem na pogosto ponavljajoče se dražljaje (mestnih ptic avtomobilski hrup ne moti), s pogojevanjem (če psu ob vsakem obroku pozvoniš z zvoncem, se bo slinil tudi, ko bo slišal le zvonec, hrane pa ne bo dobil; več o Pavlovem refleksu izveš tu); najbolj razvite živali pa so sposobne reševanja problemov in uporabe orodja.
Veš, da zlata ribica slovi po slabem spominu, a se ji v bistvu godi krivica? Zlata ribica namreč sploh nima tako slabega spomina, določene stvari si lahko zapomni tudi do pet mesecev. Sloni slovijo po svojem dolgotrajnem spominu. Slonice na čelu čred si zapomnijo poti do kilometre oddaljenih vodnih kotanj in obdobja, ko so napolnjene z vodo, dobro pa si zapomnijo tudi obraze. Odličen kratkoročni spomin pa imajo nekateri primati.
Poveži, da bo prav!
Kapo dol, živalski svet imaš v malem prstu!
Hm, ne, vretenčarji imajo hrbtenico.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)
O urjenju spomina pripoveduje ta daljši prispevek.
Domišljija brez meja
Spomin je ena najpomembnejših človekovih sposobnosti. Edinstvena zgradba možganov nam omogoča, da lahko z vajo obseg pomnjenja povečamo. Različne tehnike za boljše pomnjenje so učinkovitejše od enostavnega večkratnega ponavljanja.
Urjenje spomina prinaša mnoge koristi: z zapominjanjem ustvarjamo v možganih nove živčne povezave, zato kemične snovi lažje in hitreje potujejo med nevroni in možgani lažje izbrskajo informacije.
Ena najstarejših in najučinkovitejših tehnik za urjenje spomina, ki je povezana z domišljijskimi prostori, se imenuje:
Bravo! Palača spomina, ki jo imenujemo tudi metoda potovanja, je razmeroma slabo poznana, včasih jo zasledimo v pop kulturi (seriji Sherlock, Mentalist …) in seveda na tekmovanjih v pomnjenju.
Še malo se potrudi.
Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)
Ko spomina ni
Palača spomina je pogosto uporabljena metoda za pomnjenje govorov in seznamov, pri katerih je pomemben vrstni red. Palača spomina povezuje spomine z znanimi kraji – spomin prikličemo tako, da pomislimo na kraj in ga povežemo z določenim spominom.
Dobro, obljubimo, da bomo vadili, ja? Nasprotje spominjanju pa je pozabljanje. Kako imenujemo izgubo spomina zaradi poškodbe, bolezni?
Odlično znanje! Amnezija je izguba spomina za določeno obdobje v preteklosti.
No, klikni povezavo, če ne gre.
Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)
Pripovedovanje kot odrska zvrst je priljubljeno tudi danes. Prav tako utrjuje spomin, saj si več zapomnimo, če besede izgovorimo, kot če jih tiho preberemo. Domača naloga: preberi pravljico ali poglavje knjige, si vsebino s pomočjo palače spomina zapomni in pripoveduj. Kako gre? ;)
Od ust do ust
Za našo uspešnost na tem planetu se lahko zahvalimo našim možganom, predvsem pa naši sposobnosti širjenja informacij. Eden od načinov, kako se spomin oziroma informacije širijo, je pripovedovanje zgodb.
Pripovedovanje spremlja človeka že tisočletja. Od pripovedništva so bile odvisne kulture, ki niso poznale pisave, vsa sporočila, ki naj bi si jih zapomnile generacije, so bila predana od ust do ust. Ustvarjali so jih neznani pripovedovalci in nekatere zgodbe so se ohranile vse do danes. Ker pa je človeški spomin nepopoln, se zgodbe med prenašanjem spreminjajo. Vsak nov pripovedovalec nekaj doda in vsak nov poslušalec si zgodbo zapomni malo drugače. To velja tudi za ljudske pravljice.
Med opisi ljudskih pravljic sta dva, ki ne držita. Označi ju.
Pa ti si pravljični strokovnjak!
O, ne, pravljični liki so navadno izmišljeni, dobro pa vedno premaga slabo. Zdaj ko veš vse, izstreli dve pravilni kljukici!
Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)
Rokopis Prešernove Zdravice v bohoričici
Iz ust na papir
Pisni viri so za vsak narod izjemnega pomena, saj so neposreden (zapisan) dokaz načina življenja in kulture ljudi in se lahko ohranijo na stotine let. Zato je še posebno pomembno, na kakšnem materialu ti zapisi so.
Pisava je sistem zapisa govorjenega jezika z dogovorjenimi znaki. Sposobnost branja in pisanja (pismenost) je neprecenljiva, saj je to eden od osnovnih načinov razširjanja spomina. Stvari, ki jih zapišemo z roko, pa ostanejo v našem spominu veliko bolj zakoreninjene, kot če jih le slišimo.
Tudi Slovenci smo imeli v preteklosti različne pisave. Označi vsiljivko, ki se je prikradla mednje.
Današnja slovenska pisava pa se imenuje .
Klanjamo se tvojemu znanju!
A-a, tista, ki spominja na žuželko, ne bo prava. ;) Klikaj povezave in pazi na zapis!
Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)
Vsak, ki ga zanima preteklost, se lahko poglobi v stotine metrov tiskanega gradiva časopisa Delo, ki so ga skrbno arhivirali vse od leta 1959.
Informacije za množice shranjujejo množični mediji
Naslednji velik korak pri shranjevanju informacij je bil izum tiska. Za izumitelja tiska velja Johannes Gutenberg, ki je živel v prvi polovici 15. stoletja. Že pred njim so tisk z lesenih ali kovinskih plošč poznali Kitajci. Do izuma tiska je bilo knjig malo in so bile težko dostopne običajnim ljudem, večinoma so jih za izbrance prepisovali menihi. Nova tehnologija je pozneje med drugim omogočila nastanek časopisov, ki na svojevrsten način predstavljajo spomin, saj hranijo pretekle dogodke na nekem območju v določenem časovnem obdobju.
Množični mediji so občila, s katerimi širši javnosti (bolj ali manj veliki skupini ljudi) sporočamo informacije. Časopisi in revije so eno od področij množičnih medijev, informacije nam posredujejo še knjige, radio, televizija in internet.
Arhivsko gradivo časopisa Delo je nacionalnega pomena, saj je odličen vir za zgodovinarje, založnike, študente in širšo javnost. Gre za kolektivni spomin uredništev Dela – ogromno zbirko člankov, fotografij in časopisnih strani, shranjenih v tiskani ali digitalni obliki.
Kako še drugače rečemo takšnemu arhivu?
Seveda! To je neprecenljiv spomin na preteklost naše družbe.
Ojoj, narobe!
Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)
Si za Queene na vinilki?
Analogno je vsakič drugače
Podatke lahko shranjujemo v obliki pisave, pri čemer je papir nosilec informacij oz. medij, na katerem podatke shranimo. Ker uporabljamo različna pisala in vsak človek piše malo drugače, si dva zapisa nikoli ne bosta popolnoma enaka.
Ko podatke z nekim orodjem zapišemo na primeren medij, v določenih primerih pride do razlik v zapisu. To je značilno za analogne medije. Primeri analognega zapisa zvoka so gramofonska plošča, avdiokaseta in videokaseta.
Poveži, da bo prav.
Krasno, le tako naprej!
Ne bo prav, še enkrat.
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)
Gramofonske plošče so stalni pripomoček DJ-ev.
Glasbeni ovinek: snemanje in predvajanje zvoka omogoči glasbeno industrijo
Najstnik s slušalkami v ušesu, ki vodijo do napravice za predvajanje glasbe v žepu – nekaj najbolj običajnega! A pot do tvojega brundanja, kimanja in tapkanja po kolenih z glasbo v ušesih je bila dolga.
Razvoj fonografa in gramofonske plošče je pomenil veliko prelomnico, saj so ljudje lahko začeli poslušati glasbo, ki je dotlej veljala za trenutno umetnost, ki je ni mogoče ohraniti. Pred revolucionarnimi izumi so glasbo poslušali tako, da jim jo je kdo igral v živo. Glasba je tako za posameznika kot celotno družbo pomembna že tisoče let, a šele fonograf in pozneje gramofon sta omogočila, da se je glasbo dalo posneti in predvajati. Šele zaradi tega je lahko prišlo do razcveta glasbene industrije, kakršno poznamo danes. Razvoj nosilcev zvoka je bil vse bolj napreden, digitalizacija zvoka pa je prinesla tudi nove nosilce.
Kako še drugače rečemo gramofonski plošči?
Seveda! Prve plošče so bile iz šelaka (naravne smole), pozneje pa so jih izdelovali iz umetne mase, polivinilklorida (PVC), od koder tudi ime. Čeprav živimo v digitalnem svetu, ostajajo gramofonske plošče še vedno priljubljene.
Malo ga biksaš, ponovi vajo.
Stopnja: Veliki finale (15 od 20)
Charlie Chaplin, zvezdnik nemega filma
Filmski odmor: zvočni film premaga nemega
Sinhrono predvajanje glasbe in filma je prav tako za vedno spremenilo sedmo umetnost. Leta 1927 je nastal prvi zvočni film Pevec jazza. Hkrati s filmsko projekcijo so predvajali gramofonske plošče. Zvočni film je bil tako priljubljen, da je kmalu popolnoma izrinil nemega.
Nemi filmi so bili brez zvočne podlage, pa vendar jih je spremljala glasba. Za kakšno kombinacijo je šlo?
Uh, ne, radia takrat še ni bilo, spontano petje? Ne! Če si obkljukal psa ali petje občinstva, te bomo pa za ušesa. ;)
Stopnja: Veliki finale (16 od 20)
Binarni (dvojiški) številski zapis
Digitalna revolucija
Podatki so torej lahko shranjeni v analogni ali digitalni (številčni) obliki. Pri digitalnem zapisovanju spominov govorimo samo o dveh stanjih: nekaj je ali pa ni. Osnovnemu nosilcu informacije, ki ima lahko vrednost 0 ali 1, pravimo bit. Digitalno pa ne zapisujemo le številk, ampak tudi črke, slike, videe in še marsikaj, kar hranijo elektronske naprave.
Pravilno dopolni stavek.
Osnovnemu nosilcu informacije, ki ima lahko vrednost 0 ali 1, pravimo . Skupina osmih je , to pa je na digitalnih napravah najmanjša enota spomina.
Juhej, še malo in boš pri koncu!
Ne bo prav, klikaj povezave.
Stopnja: Veliki finale (17 od 20)
Sodobni nosilci spomina, na katere shranjujemo podatke, se zaradi tehnološkega razvoja hitro spreminjajo, zato jih je treba redno posodabljati. Lahko se namreč zgodi, da jih - če so preveč zastareli - nove naprave ne »preberejo«. Danes glasbo večinoma poslušamo na žepnih predvajalnikih ali telefonih, rež za vstavljanje CD-jev na nekaterih računalnikih sploh ni več.
Biti in bajti
Mehansko manj občutljivi so pomnilni mediji, kot so CD, DVD ali Blu-Ray. Ti ploščki hranijo podatke na podoben način kot gramofonske plošče: zelo dolga spirala se vije od notranjosti proti zunanjosti. Na njej so zelo majhne vdolbinice, ki predstavljajo bite. Te vdolbinice osvetlimo z bralno glavo, na kateri je laser, glede na odboj laserske svetlobe pa ugotovimo, ali je bit enka ali ničla. Enak način branja velja za vse kompaktne plošče, razlikujejo pa se v laserski svetlobi ter gostoti vdolbinic. Bolj ko so vdolbinice goste, več podatkov lahko shranimo.
Bajt je merska enota, v kateri se, na primer, podaja velikost oziroma zmogljivost računalniškega trdega diska.
Pravilno razvrsti po velikosti. 1 je najmanjša, 5 je največja.
Odlično!
Še malo napni možgane in klikni povezavo.
Stopnja: Veliki finale (18 od 20)
Ko pomnilniki postanejo premajhni ...
Količina podatkov, ki jih lahko shranjujemo, se iz leta v leto veča. Pomnilniki v mobilnih telefonih so neprimerljivo večji kot trdi diski, ki so jih nekdaj uporabljali v domačih računalnikih pred desetimi leti.
Marsikdaj pa nam to ne zadostuje in podatke hranimo:
Jasno kot beli dan! To pomeni, da informacije hranimo na oddaljenih strežnikih in do njih lahko dostopamo, od koderkoli želimo, potrebujemo le dostop do interneta.
Premisli še enkrat!
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
The key to memory
Memorizing is the process by which information is stored and retrieved. Short-term memory allows recall for a period of several seconds to a minute without rehearsal. Long-term memory can store much larger quantities of information for unlimited time (sometimes a whole life span). Its capacity is immeasurable. For example, we may remember a random seven-digit number for only a few seconds before forgetting, because it is stored in our short-term memory. On the other hand, we can remember telephone numbers for many years through repetition, because this information is stored in our long-term memory.
How well do you know the facts about our memory? Decide whether the statements are true (T) or false (F).
Congratulations! Almost done ...
Sorry, that’s not it. Try again.
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Der Schlüssel zum Gedächtnis
Das Gedächtnis speichert und findet Informationen wieder auf. Kurzzeitgedächtnis lässt die Wiederauffindung der Information für die Periode von einigen Sekunden bis zu einer Minute ohne vorherige Übung zu. Langzeitgedächtnis kann viel umfangreichere Mengen von Informationen für möglicherweise unbegrenzte Dauer (manchmal für ganzes Leben) speichern. Seine Kapazität ist unermesslich. Z. B. eine zufällig gewählte siebenstellige Zahl, die im Gedächtnis nur für einige Sekunden bleibt, deutet an, dass sie im Kurzzeitgedächtnis gespeichert wurde. Andererseits werden durch langjährige ständige Wiederholung Telefonnummern eingeprägt; diese Information ist im Langzeitgedächtnis aufbewahrt.
Wie gut kennst du fleischfressende Pflanzen? Sind die Aussagen richtig (R) oder falsch (F)?
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Versuch noch einmal!
Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)
Lokaciji sond Voyager 1 in Voyager 2 lahko spremljaš tukaj. Njuno kratko zgodovino si oglej v tem dokumentarnem posnetku (v angleščini).
Pozdrave v 55 jezikih pa lahko poslušaš tukaj.
Spomin na človeštvo nekje daleč med zvezdami
Ko bo ugasnila naša zvezda in Zemlje ne bo več, bo nekje v medzvezdnem prostoru potovala sonda, ki nosi spomin na Zemljo, človeštvo in njegove dosežke.
Voyager 1 je vesoljska sonda, ki od leta 1977 potuje stran od Zemlje. Na njej je zlata plošča, ki na prvi pogled spominja na gramofonsko ploščo. Na njej so shranjeni zvočni pozdravi ljudi v 55 jezikih, zvoki narave, kot so grom in valovanje morja, lajež psov in žvrgolenje ptičkov. Na njej so posneti tudi možganski valovi osebe, ki razmišlja o človeški zgodovini, o tem, kakšno je življenje na našem planetu, ter celo občutek, ko se človek zaljubi in kako se liže sladoled.
V spirali diska so shranjene tudi slike, ki opisujejo naše matematično razumevanje sveta, slike planetov našega osončja ter fotografije Zemlje, ljudi in živali. Vsebino zlate plošče lahko raziščeš na povezavi (v okvirju na desni Messages from Earth). Ker se ta sonda ne bo vrnila na Zemljo in bo potovala v neskončno vesolje, upamo, da jo bo nekdo nekoč nekje našel.
Pri izdelavi slavne sonde je sodeloval tudi slovenski znanstvenik, ki že dolgo živi v ZDA. Kdo je to?
Odlično znanje! Sonda Voyager 1 je prvi izdelek človeških rok, ki je vstopil v medzvezdni prostor. Če želiš sodelovati v nagradni igri, pusti še svoje podatke!
Ojoj, klikni povezavo! Dva od naštetih sta že zdavnaj pokojna.
