Negibni kipi

Rastline, zeh. Dneve, mesece, leta stojijo na mestu, v življenju se jim nič pomembnega ne zgodi, so le hrana živalim in ljudem. Ko bi vsaj pokazale malo odločnosti in ugriznile nazaj! O, presenečen bi bil, kako izurjene morilke so nekatere rastline. Ja, kaj se ti pa lahko zgodi v družbi mirnih zelenih kipov, te bodo pojedli, ali kaj? Ha, tebe ne, drobne žuželke pa! Resda nimajo živalskih ust, se pa pasti, ki so si jih izmislile za uboga brenčeča bitja, mirno kosajo z najbolj bizarnimi idejami znanstvene fantastike.

Naprej

Ljubezen na prvi pogled

Takšne požrešnice so seveda mesojedke, ki od nekdaj burijo človeško domišljijo. Nekoč so verjeli, da pohrustajo celo ljudi, ampak je skrb odveč, tako lačnih še niso našli. ;)

Po drugi strani so nekatere rastline tako čudovite in eksotične in skrivnostne in romantične, da se ljudje vanje dobesedno zaljubijo. Takšne so orhideje, ki se bohotijo na okenskih policah številnih domov.

No, še misliš, da so rastline dolgočasne? Razišči učno pot in se prepričaj o nasprotnem!

Naprej

Odmevna odkritja

Charles Darwin (1809–1882) je vse življenje posvetil raziskovanju biologije. Že kot mlad fant je užival v naravi in zbiral vse mogoče živali. Ko se mu je ponudila priložnost, da se kot ladijski naravoslovec pridruži znanstveni pomorski odpravi, jo je zgrabil z obema rokama.

Na petletnem popotovanju z ladjo Beagle je natančno opazoval živali in rastline in si zapisoval tudi najmanjše podrobnosti. Po vrnitvi domov je dolga leta urejal in preverjal svoja odkritja, dodajal nova in leta 1859 izdal eno najodmevnejših knjig v zgodovini znanosti, ki je predstavila njegove ideje in dokaze zanje.

Katera knjiga je to?

Preveri Nazaj na ogled filma

Toča zmerljivk

Darwin se je zavedal, da je njegova teorija evolucije za tisti čas kontroverzna. Tudi ženo je skrbelo njegovo oddaljevanje od krščanskih načel. Takrat je namreč veljalo prepričanje, da so živalske in rastlinske vrste takšne od nekdaj in jih je ustvaril Bog. Njegove drzne ideje so naletele na odpor javnosti. Med ostrimi nasprotniki so bili tudi nekateri njegovi nekdanji tesni prijatelji. Njegovih idej nekateri ljudje niso in niso mogli »prebaviti« in nemalokrat so ga upodabljali kot opico, z »opicami« pa so zmerjali tudi njegove otroke.

Preberi temelje Darwinove teorije in označi trditvi, ki o njegovi teoriji držita.

Preveri

Lepo po vrsti

No, po silnem razburjenju v javnosti se je Darwin umaknil na podeželje in se posvetil raziskovanju rastlin, tudi naših mesojedk in orhidej. Na rastlinah je opravljal številne poskuse in ugotovitve temeljito popisal v knjigah. Mesojedim rastlinam je na primer ponudil meso, trdo kuhano jajce in sir ter opazil, da so »lovke« plen stisnile v nekakšno pest in ga razkrojile (zelo očiten njamsi!), medtem ko se rastline niti približno niso zmenile za sladkano vodo, sol, čaj in celo njegov lastni urin (uf!).

Rastlinam se v resnici godi velika krivica. Če kaj res niso, niso dolgočasne! Brez rastlin ne bi bilo ne tebe ne mene niti tvojega pasjega prijatelja, saj proizvajajo kisik. To je le najočitnejša prednost. Zakaj so rastline tako pomembne za človeka, izveš tule.

In ker ljudje množično pozabljamo na pomen rastlin, se je uveljavilo celo znanstveno ime, ki označuje nesposobnost ljudi, da bi v svojem vsakdanjem življenju rastline opazili in jih ustrezno cenili.

Kako imenujemo ta pojav?

Preveri

Bogata raznolikost

Rastline so med seboj zelo različne, nekatere so tako majhne, da jih skoraj ne opazimo, druge so ogromne velikanke, višje od stolpnic. Znanstvena veda, ki preučuje rastline, se imenuje:

Njihova prednost pred ljudmi in živalmi je v tem, da si znajo s pomočjo sončne svetlobe, vode in ogljikovega dioksida hrano (sladkor) pridelati same. Proces nastajanja hrane v listih rastlin imenujemo , stranski proizvod pa je nam tako ljubi kisik.

Ta prispevek pripoveduje o ogroženosti rastlin. Označi pravilne trditve.

Rastline so ogrožene:

Preveri

Rastlinski strah in trepet

Med najbolj nenavadnimi, kar malo strašnimi rastlinami so gotovo mesojedke. Na svetu je več kot 650 vrst mesojedk. Skupno jim je to, da lovijo živali, drugače pa so se različne vrste razvile samostojno in niso v bližnjem sorodstvu, zato jih ne uvrščamo v isto družino.

Mesojedke uspevajo v okoljih, kjer je zelo malo hranil. Tako kot večina rastlin tudi mesojedke izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridobivanje hrane. Nekaterih za življenje pomembnih snovi (mineralov, predvsem dušika) pa v njihovem naravnem okolju primanjkuje, zato jih ne morejo dobiti s koreninami iz tal. Potrebne snovi dobijo skozi spremenjene liste, na katere se ujamejo žuželke, ki jih rastline nato prebavijo.

Plen v pasti prebavijo s pomočjo:

Preveri

Pretkane morilke

Različne vrste mesojedk rastejo na različnih koncih sveta in lovijo drugačne žuželke ter imajo različne življenjske razmere. Zato se je razvilo veliko oblik pasti, ki delujejo vsaka na svoj način.

Kako mesojedke ulovijo svoj plen?
Označi pravilne odgovore, pomagaš si lahko s povezavo.

Preveri

Kje živijo?

Mesojedke ljubijo vlago. Ne uspevajo samo v tropskih krajih, ampak jih lahko najdemo po vsem svetu, na vseh celinah, razen na Antarktiki. Njihovo značilno rastišče je povirno barje, ki je zelo revno s hranilnimi snovmi. Okolje je lahko izrazito kislo, na primer na visokih barjih, kjer je vodilna rastlinska vrsta, ki to kislost povzroča, šotni mah. Razen zelo redkih izjem rastejo vedno na sončnem mestu.

Kaj je šota?

Preveri

Smrtonosne čeljusti

Muholovka je najverjetneje najbolj znana predstavnica mesojedk. Plen privablja z medičino, živimi barvami in vzorci na v past spremenjenih listih. Ko žuželka prileti v past, se ta hitro zapre. Vendar pa se to ne zgodi vedno. Na vsaki čeljusti ima tri čutilne dlačice. Past se zapre, če se v določenem času upogneta vsaj dve od treh dlačic ali če se ena upogne večkrat. Listna past se hrani le do dvakrat, nato počrni in propade.

Muholovkina past spominja na školjko, iz katere se je po mitoloških pripovedih rodila rimska boginja lepote in ljubezni. Zato je po njej dobila ime.

Katera boginja je to?

Preveri

Mrliški bazeni ...

... so naslednji izum ubijalskih rastlin. Saracenije in vrčevke (nepente) imajo liste preoblikovane v vrče, v katerih je tekočina.

Saracenije, ki rastejo na jugovzhodu Severne Amerike, imajo list v obliki votle cevke z odprtim pokrovom, ki je na vrhu širša kot pri dnu. V njej je tekočina s prebavnimi encimi.

Listi nepent so podobni vrčem in so prav tako napolnjeni s tekočino. Žuželke privabljajo z vonjem po nektarju. Ko žuželka zleze v vrček, ji na gladkih stenah v notranjosti spodrsne, zato pade v vodo, iz katere ne more več priplezati. Prebavni encimi v tekočini povzročijo razgradnjo plena, ki je podobna razgradnji v našem želodcu.

Njihovo strokovno ime je Nepenthes, kar v prevodu pomeni brezskrbnice. To ime so dobile, ker po pripovedovanju starogrškega epskega pesnika Homerja pozabiš na vso žalost, če piješ iz njihovih vrčev. Znani junaški ep, ki ga povezujemo s tem pesnikom, je Odiseja. V njem je opisana Odisejeva pot domov po koncu trojanske vojne. Besedo odisejada uporabljamo tudi v vsakodnevnem govoru. Kaj pomeni?

Preveri

Mešinka in rosika

Mešinka je ena izmed najbolj posebnih vrst mesojedk. Svoj plen lovi pod vodo. Na podvodnih pecljih ima na stotine mešičkov, ki delujejo kot pasti. Mešiček, podoben mehurčku, žrtev vsrka s tako hitrostjo, da je znanstvenikom še ni uspelo natančno izmeriti. Naslednjo žrtev lahko ujame že po dobre pol ure. Ravno zato bi lahko rekli, da je mešinka množična morilka med mesojedkami, saj ujame veliko več živalc kot katera koli druga rastlina.

Rosike imajo na listih drobne laske, na koncu laskov pa lepljive kapljice, ki spominjajo na roso. Ko žuželka sede na list, da bi se napila, se prilepi na goljufivo roso in ne more več odleteti. List se nato začne ukrivljati in ovijati okoli žuželke, tako da se je na koncu sploh ne vidi več.

Tako, spoznali smo najbolj znane mesojedke. Poveži, da bo prav!

Počisti

mešinka

rosika

muholovka

vrčevka

Preveri

Zate nevarnost, zame domače udobje

Poznamo pa tudi živalce, ki se mesojedih rastlin prav nič ne bojijo – nekatere žuželke prebivajo samo v vrčkih saracenij. Njihove ličinke se hranijo z ostanki mesojedkinih žrtev in praživalmi (mikroskopsko majhni organizmi), ki prav tako prebivajo v vrču. Spretni pajki spletejo mrežo čez odprtino vrča, tako da se vse žuželke, ki jih rastlina privabi, ujamejo vanjo. Krastače in žabice sedijo med rosikami in čakajo, da se na njihove liste ujame kakšna žuželka. Takrat hitro iztegnejo jezik in tako ukradejo plen.

Kaj pa ima rastlina od vseh teh tatov?

Preveri

Na domačih tleh

V Sloveniji raste v naravi devet vrst mesojedk, kar je za tako majhno območje precej velika številka. So zaščitene in jih je zaradi redkih in ogroženih rastišč prepovedano nabirati. To so tri vrste rosik, dve vrsti mastnic in štiri vrste mešink.

Kapljice na listih mastnic so manjše in manj opazne, vendar se majhne živali nanje vseeno prilepijo. Ko se na listno ploskev prilepi dovolj majhna žrtev (velikosti komarja), se sproži serija reakcij. Takole se to odvija v živo.

Mesojedke zdaj že dobro poznaš. Njihove pasti se ločijo na aktivne (se premikajo) in pasivne (mirujejo).

Logično sklepaj in poveži, da bo prav!
Pomagaš si lahko tudi s povezavo.

Preveri

Čarobni svet orhidej

Pustimo zdaj mesojedke s svojimi žužki in se posvetimo eni od najbolj veličastnih rastlinskih družin – orhidejam! Te so dolgo časa tudi med botaniki veljale za mesojede rastline, in sicer zaradi nenavadnih oblik cvetov, v katerih so pogosto našli mrtve žuželke vseh vrst. Zdaj je jasno, da niti ena vrsta ni mesojeda, žuželke kot njihove najpomembnejše opraševalce privlačijo barve in oblike cvetov ter sladke nagrade na njih.

Orhideje rastejo na vseh celinah razen na Antarktiki, največ pa jih najdemo v tropskih in subtropskih predelih našega planeta. Številne krasijo tudi amazonski deževni gozd, pljuča našega planeta. To je največji tropski gozd na Zemlji z vselej vlažnim in zadušljivim ozračjem, saj so zanj značilne visoke temperature in obilno deževje.

Ta prispevek pripoveduje o posledicah izsekavanja gozdov. Označi trditvi, ki ne držita.

Preveri

Velika raznolikost

Največje raznolikosti vrst orhidej pa ne najdemo v nižinskih pragozdovih, kot je Amazonsko nižavje, ampak v večno meglo ovitih hribovitih gozdovih Andov, vznožja Himalaje in hribovitih pobočjih otokov Jugovzhodne Azije, od Malezije preko Indonezije do Papue Nove Gvineje. Po uničujočem izbruhu vulkana Krakatau so med prvimi rastlinami na golih tleh našli orhideje. V Ekvadorju in Kolumbiji, raju za orhideje, je skupno opisanih okoli 7000 različnih vrst orhidej, pri čemer jih je približno petina endemičnih.

Kaj je endemit?

Preveri

Kraljevski cvetovi

Orhideje so najbolj znane po svojih veličastnih cvetovih. Velika večina vrst je precej drobnih in jih v tropskih pragozdovih zelo težko opazimo. Tudi njihovi cvetovi so večinoma zelo drobni. Obstaja pa nekaj gigantskih vrst z več metrov visokimi poganjki, ki kljub teži okrog ene tone še vedno živijo epifitsko. Okoli 75 % vseh orhidej je epifitov.

Kaj je epifit?

Preveri

Za dišavo in v okras

Cvetovi orhideje slovijo po čudovitih barvah, vzorcih in oblikah. Že stoletja simbolizirajo ljubezen in hrepenenje. Zato si jih ameriška dekleta za maturantski ples še danes v šopkih ovijejo okoli zapestja, fantje pa pripnejo na suknjič. Orhideje v zapestnicah si lahko ogledaš na tem posnetku.

Med najbolj znane orhideje pa spada vanilja, ki jo vsi poznamo po značilni aromi njenih fermentiranih (z vrenjem obdelanih) plodov. Vanilja je ovijalka, ki z rastjo začne pri tleh in se nato po deblu dreves v gozdovih povzpne do njihove krošnje tudi več deset metrov visoko. Obstaja okoli 110 vrst vanilje, ki raste po celotnem tropskem pasu okoli Zemlje – takim rastlinam pravimo, da so pantropske. Cvet vanilje sploh ne diši, aroma se razvije šele, ko plodove na ustrezen način fermentirajo in posušijo. Aromo sestavlja več kot 200 sestavin in je posebej cenjena v kulinariki.

Za dišavo so vaniljo v Mehiki pridelovali že Azteki. Prve vaniljeve stroke je v Evropo v 16. stoletju prinesel španski zavojevalec, ki je vodil odpravo proti azteškemu imperiju.

Kdo je bil to?

Preveri

Slovenske orhideje

Imamo orhideje tudi pri nas? Seveda, v Sloveniji raste okoli 80 vrst in podvrst orhidej, med katerimi sta najbolj znana lepi čeveljc in kamniška murka. Naše orhideje so geofiti, torej rastejo v tleh. Vse imajo na različne načine odebeljene korenine, v katerih podobno kot njihovi tropski sorodniki skladiščijo hranila in vodo. Imajo pa precej manjše cvetove v primerjavi s tropskimi vrstami in večina ljudi jih na travnikih sploh ne prepozna kot orhideje.

Kako še drugače rečemo orhidejam?

Preveri

Orchids vs. carnivorous plants

Carnivorous plants are plants that derive some or most of their nutrients (but not energy) from trapping and consuming animals, typically insects. Carnivorous plants have adopted to grow in places with high light where the soil is thin or poor in nutrients, especially nitrogen. They are widespread but rather rare. Three basic trapping mechanisms are found in carnivorous plants. These traps may be active or passive, depending on whether their movements aid the capture of prey. Fictional carnivorous plants have been featured in a number of books, movies, television series, and video games.

How well do you know carnivorous plants? Decide whether the statements are true (T) or false (F).

Preveri

Orchideen vs. Fleischfressende Pflanzen

Fleischfressende Pflanzen sind Pflanzen, die Tiere (Insekte) fangen und konsumieren und dadurch die meisten ihrer Nährstoffe (nicht aber Energie) bekommen. Sie wachsen auf höheren sonnigen Plätzen, wo es im Boden an Nährstoffen, besonders an Stickstoff mangelt. Sie sind zwar weitverbreitet aber ziemlich selten. In fleischfressenden Pflanzen wurden drei Fangmechanismen entdeckt. Die Pflanzen sind beim Fangen der Beute entweder aktiv oder passiv, je nachdem, ob sie sich dabei bewegen oder ruhen. Fiktionale fleischfressende Pflanzen treten in zahlreichen Büchern, Filmen, Fernsehserien und Videospielen auf.

Wie gut kennst du fleischfressende Pflanzen? Sind die Aussagen richtig (R) oder falsch (F)?

Preveri

Črna orhideja?

Se spomniš rastlinskega Darth Vaderja nekaj klikov nazaj? No, orhideja na levi se imenuje Dracula vampira! Zaradi njenega temnega cveta jo nabiralci vneto iščejo v naravi. Tako imenovane (skoraj) črne orhideje so menda med zbiratelji izjemno priljubljene, zato si gojitelji že dolgo prizadevajo vzgojiti orhideje s čim bolj temnimi cvetovi. Črna orhideja se pojavi celo v naslovih romanov (slovenskega je napisal Edvard Kocbek, ameriško kriminalko pa Rex Stout), privablja pa tudi druge umetnike.

Orhideje so navduševale tudi pomembnega kitajskega misleca, čigar nauk je močno zaznamoval kitajsko družbo. Nekoč naj bi rekel: »Spoznati dobrega človeka je podobno, kot bi stopil v prostor, napolnjen z orhidejami.«

Kateri filozof je to?

Preveri