Orjaki iz pradavnine

Nekoč so kraljevali Zemlji, danes pa si prostor delimo z njihovimi potomci. Čeprav so izumrli že pred 65 milijoni let, še vedno veljajo za največje kopenske živalske orjake, ki so kadarkoli tlačili naš planet. Med njimi so bili tudi taki, ki so merili nič več kot ena kokoška!

Naprej

Kdo so bili, kako so živeli?

Sledi, ki so jih pustili za sabo, burkajo domišljijo znanstvenim »detektivom«. Iz ostankov so sestavili njihov jedilnik in določili barvo njihovih lusk. Bojda so se oglašali s tleskanjem in se med seboj radi družili. Ugotovili so, da so se znali prilagoditi različnim okoljem, saj jih najdemo tako v puščavah kot na planjavah, v rečnih deltah in močvirjih. Le kdo bi si mislil, da bo preplet na videz nedolžnih dogodkov usoden za njihovo vrsto. Smola, ki jih je doletela, je povzročila zaton ene najuspešnejših živalskih vladavin.

Draga veselošolka, dragi veselošolec, predstavljamo ti dinozavre!

Naprej

Za zajtrk toast z mišjo

Znanstvenik, čigar ime William Buckland si slišal v filmu, je živel sila nenavadno in ekscentrično življenje. Če rečemo, da ga je vodila dobesedna raziskovalna lakota, ne bomo nič pretiravali. Pri Bucklandu je šla znanost skozi želodec, menda je verjel, da okus odpira vrata do znanstvenih resnic. Če bi bil žival in bi mu po naključju prekrižal pot, bi ti trda predla, saj bi se takoj znašel na njegovem krožniku. Še danes krožijo legende, po katerih naj bi na pogostitvah svojim gostom skoraj vedno ponudil toast z mišjo, včasih tudi delfina, psa in panterja. V želji, da bi spoznal vse okuse sveta, ga niso ustavile niti smrtonosne meduze.

Zakaj je tale rahlo strašljivi znanstvenik tako pomemben za dinozavrsko tematiko?

Preveri Nazaj na ogled filma

Ugibanja o prvem dinozavru

Pisalo se je leto 1824 in angleški raziskovalec William Buckland je opisal fosil dinozavra, ki so ga priznali tudi drugi znanstveniki. Tri leta kasneje so dinozavru nadeli tudi ime – megalozaver. Ker so bili razdrobljeni ostanki kosti, ki so jih našli v Angliji, na prvi pogled podobni kostem velikih kuščarjev, je bil megalozaver sprva prepoznan kot druga žival.

Katera?

Preveri

Dinozavrska mrzlica v Britaniji

Britanci imajo posebno mesto v zgodovini raziskovanja dinozavrov. Prvi so znanstveno preučili ostanke dinozavra, izkopali celotno okostje in skovali ime. Latinsko ime Dinosauria naj bi prvi uporabil (menda naj bi ga celo skoval) takrat priznani biolog in paleontolog Richard Owen. Owen je raziskal veliko kosti dinozavrov in spoznal, da imajo podobne lastnosti, zato jih je združil v skupino dinozavrov, kar velja še danes. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Naravoslovnega muzeja v Londonu, danes enega največjih muzejev na svetu.

Kako poljudno prevajamo latinsko ime Dinosauria? Dopolni, da bo prav.

Strašni ali veliki .

Preveri

Če bi bila Zemlja stara en dan

Koliko novih izrazov! Fosil, paleontolog, dinozaver … v glavi ti mrgoli tisoč vprašanj. Gremo od začetka, lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti. ;)

Živa bitja so na našem planetu zelo dolgo. Da se je življenje začelo nekoč zelo dolgo nazaj, vemo vsi, sploh ko v hecu tetki rečemo, da je stara kot Zemlja. A če bi tvoja teta tudi v resnici štela toliko let, kot jih šteje Zemlja, bi bila stara 4,6 milijarde let. Nepredstavljivo veliko. Starost Zemlje si mnogo lažje predstavljaš, če njeno zgodovino preslikaš v en dan, tj. 24 ur. Na začetku »dneva« (ob polnoči) so Zemljo bombardirali asteroidi in kometi. Ob štirih zjutraj na planetu vzniknejo prve oblike živih bitij (preproste bakterije) in šele ob enajstih zvečer začno po Zemlji tacati dinozavri.

Odklikaj na to stran in poglej, kdaj se na Zemljini uri pojavi človek, ter odgovori na vprašanje.

Ali sta se dinozaver in človek kdaj srečala?

Preveri

Dokazi o Zemljini preteklosti

Zemljina zgodovina je razdeljena na časovne enote, ki jih imenujemo geološka obdobja. Brez njih bi bili kot riba na suhem, enako kot če bi zgodovino razlagali brez letnic in koledarja! Okolje in živa bitja so se skozi geološke dobe spreminjali: iz mikroskopsko majcenih, oceanskih bakterij so se razvili milijoni raznolikih vrst, ki so osvojili tudi kopno. Ta dosežek je omogočila evolucija, znanstvena teorija, ki pravi, da se živi organizmi skozi čas razvijajo in spreminjajo ter prilagajajo spremembam Zemljinega okolja. Poenostavljeno rečeno: preživijo tiste vrste, ki so bolj prilagodljive, druge, »manj prilagodljive« izumrejo. Če ne bi imeli fosilov, bi bile informacije o izumrlih vrstah za nas za vedno izgubljene.

Kaj je fosil?

Preveri

Razlikuješ fosil in živi fosil?

Fosil in živi fosil nista ena in ista stvar. Izraz živi fosil je prvi uporabil Charles Darwin, oče evolucijske teorije. Živi fosil je vrsta ali skupina organizmov, ki še vedno živi – ni izumrla, kot je značilno za fosile –, a smo zanjo na podlagi fosilnih ostankov ugotovili, da ima dolge milijone let zelo podobno obliko telesa in druge značilnosti. Najpomembnejša značilnost živih fosilov pa je, da so znanstveniki sprva menili, da so ti organizmi izumrli, nato pa so odkrili, da v resnici nekje na svetu še živijo. Hudo, kajne?

Kako dobro poznaš žive fosile, ki živijo med nami? Poišči jih na spodnjih slikah in jih označi.

kljunaš

okapi

ginko

orka

Preveri

Tudi na našem dvorišču

Nazaj k (neživim) fosilom! Kdo so ljudje, ki so kot nekakšni »detektivi« na sledi fosilom? To so znanstveniki, ki jih imenujemo paleontologi, veda o izumrlih organizmih (fosilih) pa je paleontologija. Dejavni so tudi pri nas, morda kdaj koga uzreš v jami ali kamnolomu na prečesavanju terena. Da so najdišča dinozavrov številna, se lahko prepričaš na tem zemljevidu, svoj »fosilni piskrček« pa je pristavila tudi Slovenija. Jaaa, dinozavri so nekoč tacali tudi po naših tleh, zagotovo v okolici Kozine in pri Stranicah na Štajerskem, kjer so našli njihove ostanke.

Spodnja naloga je malce nedinozavrska, ker pa gre za nadvse dragoceno fosilno najdbo, ki jo je zakrivila Slovenija, bo zanimiva tudi zate. Kateri najstarejši fosil na svetu smo našli Slovenci?

Preveri

Dinozavri se predstavijo

Dinozavri (Dinosauria) so izumrla skupina kopenskih živali. Paleontologi dinozavre v grobem delijo na dva reda: zavrišija in ornitišija (Saurischia in Ornithischia), ki imata različno oblikovane medenične sklepe. Dinozavri so se razvili iz primitivnih plazilcev pred približno 230 milijoni let. So le daljni sorodniki krokodilov, kuščarjev, želv in mnogih že izumrlih plazilcev. Vsi dinozavri niso bili velikani, mnogi med njimi niso bili večji od kokoši. Oglej si posnetek, ki ponuja zanimivo primerjavo velikosti dinozavrov s človekom.

Po nekaterih izračunih naj bi nekoč živelo 2400 vrst dinozavrov. Seveda so to le izračuni, saj mnogi dinozavri za seboj verjetno niso pustili ničesar ali le nekaj koščic. Dejansko pa so paleontologi opisali in raziskali več kot 1000 različnih vrst dinozavrov. Mnogo jih najdeš na tej tuji spletni strani; v spodnji slikovni uganki poskusi uganiti ime dinozavrov na sliki. Poveži jih z opisi, pomoč najdeš tu.

Počisti

Brahiozaver spada med največje živali, ki so kadarkoli hodile po Zemlji. V dolžino je meril 25 metrov, brez napora pa je smukal liste z več kot 15 metrov visokih dreves. Težak je bil 50 ton, kar je več kot 7 afriških slonov.

Alozaver, mogočen lovec, je tehtal kot večji družinski avtomobil, njegovo meter dolgo glavo so »krasile« velikanske čeljusti, plen je z lahkoto požrl v enem samem grižljaju.

Tiranozaver je bil pravi plenilec, ki je redno drobil in požiral kosti. Velja za največjega kopenskega mesojedca vseh časov.

Hrbet stegozavra krasijo rombaste ploščice, s katerimi naj bi se domnevno šopiril in razkazoval pred nasprotnim spolom. Z dolgimi bodicami na repu se je branil.

Preveri

Gurmani z majhnimi možgani

Mnogi dinozavri, skupaj z vsemi mesojedci, so stali na dveh nogah in ravnotežje lovili z repom. Večina večjih rastlinojedcev je stala na štirih nogah. Dinozavrovo telo je bilo prekrito z luskami ali perjem.

Včasih uspe paleontologom med skeleti izkopati gastrolite ali želodčne kamne. To so kamenčki, ki so jih pogoltnili dinozavri in so jim v želodcu pomagali mleti trdo rastlinsko hrano. Še bolj zanimivi so fosilni iztrebki dinozavrov ali koproliti, iz katerih lahko znanstveniki razberejo, s čim so se prehranjevali. Kaj so imeli na jedilniku? Rastlinojedi dinozavri so uživali različne praproti, sagovce, palme, nekatere iglavce in kasneje tudi listavce. Mesojedim so teknili dinozavri, nekateri plazilci in zgodnji sesalci. Prvi so hrano v ustih zmleli, drugi z močnimi zobmi raztrgali.

V želodcu prava veselica, v glavi pa …? So dinozavri imeli razvite možgane ali so se dali zlahka ukaniti? Spletni članek raziskuje možgane ampelozavra. Z malce sklepanja izberi trditev, ki velja za možgane nekaterih dinozavrov.

Preveri

So bili dinozavri družabna bitja?

So dinozavri živeli sami ali z družino? So se mladiči radi igrali? Kako so se sporazumevali? Sledi, ki so jih pustili za sabo, tega ne razkrivajo, zato bodo pravi odgovori vedno zaviti v skrivnost.

Jezik dinozavrov je velika neznanka. Zanesljivih dokazov, da bi renčali ali tulili, ni, gotovo pa so se sporazumevali s tleskanjem čeljusti, podobno kot današnji krokodili. Verjetno so za sporazumevanje uporabljali tudi telesno govorico. Bili so tudi družabni – sodeč po najdenih sledovih stopinj so nekateri dinozavri potovali v strnjenih skupinah. Tudi velika nahajališča kosti dinozavrov iste vrste, ki naj bi poginili hkrati v neki katastrofi, dokazujejo, da so nekateri živeli v krdelih.

Vprašanje na temo razmnoževanja! Preberi prispevek in izberi pravilen odgovor. Kako so na svet prišli mali dinozavri?

Preveri

Ali lahko uganemo njihovo barvo?

Že dolgo vemo, da so bili dinozavri temnih barv. Verjetno pa so bili tudi pisano obarvani, saj so mnogi današnji plazilci, kot so kameleoni in kuščarji, zelo živahnih barv. Tej domnevi v prid govori nedavno odkrit dinozaver, na katerem so ostale sledi pigmenta. Z njim so delno sestavili barvito podobo dinozavra.

Kateri barvi so odkrili v pigmentu na dinozavru? Odgovor izveš tu.

Preveri

Svet v času dinozavrov

Ker so dinozavri kraljevali mezozoiku, to obdobje laično imenujemo tudi obdobje dinozavrov. Prvi dinozavri naj bi vzniknili pred približno 230 milijoni let. To so bili še majhni dvonožni dinozavri, ki so zrasli le do metra dolžine, nasledili so jih velikani, taki, ki so v višino in dolžino lahko merili tudi polovico stolpnice. Zadnji dinozavri so po Zemlji tacali pred 65 milijoni let, potem pa so njihovo mesto zasedle uspešnejše in bolj prilagodljive živali.

Dinozavri so se – tako kot danes mi – srečevali s spremembami okolja. Prilagodili so se različnim razmeram, saj so živeli od puščav do planjav in rečnih delt in močvirij. Težko si predstavljamo, da so na Antarktiki tedaj uspevali bujni gozdovi, ko pa jo danes prekriva trikilometrska ledena odeja. Obilje hrane na Antarktiki je tja zvabilo številne dinozavre, ki so za sabo pustili fosilne sledi. Kako si razlagaš dejstvo, da so dinozavri nekoč živeli na Antarktiki?

Preveri

Zmote o dinozavrih

Pri raziskovanju dinozavrov prihaja do zelo različnih razlag in celo napak. Eden od najbolj znanih primerov je oviraptor ali v preprostem prevodu tat jajc. Skelet oviraptorja so našli nad večjim gnezdom jajc in paleontologi so predvidevali, da je plenil jajca. Šele raziskava jajc je pokazala, da je oviraptor le ležal in verjetno tudi branil gnezdo.

Nekoliko drugačna je zgodba okoli brahiozavra, ogromnega štirinožnega zavropoda. Prvi raziskovalci so to žival pogosto postavljali v vodo, ki naj bi pomagala nositi veliko telo, na to pa naj bi nakazovala tudi velika nosna odprtina na vrhu glave. Danes je znano, da je bil brahiozaver le velika žival, ki je večinoma živela na suhem.

Med prve napačne interpretacije in zmote o dinozavrih sodi tudi igvanodonov »rog«. Skoraj popolne skelete igvanodonov so našli že pred približno 200 leti in kmalu so nastale tudi rekonstrukcije živali. Pri teh rekonstrukcijah so paleontologi na glavo postavili nenavaden izrastek, za katerega so predvidevali, da sodi na glavo, kot pri današnjih nosorogih. Šele veliko pozneje so ob najdbah drugih skeletov opazili, da ta izrastek ni del glave, ampak je le oster podaljšek zgornje okončine.

V mnogih knjigah najdemo med dinozavri tudi živali, ki to sploh niso. V prejšnji nalogi si izvedel, da niso vsi dinozavri znali leteti ali plavati. Katera dva plazilca pomotoma zamenjujemo z dinozavri? Eden leti po zraku, drugi domuje v vodi. Označi ju.

Preveri

Ime gasozaver po neznosnih prdcih?

Po dolgih in napornih dnevih izkopavanja znanstvenike čaka še delo v laboratoriju. Noben košček ne uide natančnemu čiščenju in podrobnemu preučevanju – kateri del telesa sestavlja in v katero vrsto spada. Zato ni nič čudnega, če dinozavra vzamejo za svojega in ga tudi ljubkovalno poimenujejo. Mnoge ostanke tiranozavrov poznamo pod imeni, kot so Sue, Big Mike, Bucky, Jane, Samson, Stan in podobno. Obstaja tudi 90 cm velik dinozaver Bambi s čisto resnim, znanstvenim rodovnim imenom Bambiraptor. Pri gasozavru se ti ne bilo bilo treba prijeti za nos, nenavadnega imena ni dobil zaradi živahnega črevesja, temveč po naftni družbi, ki ga je našla.

Za znanstveno poimenovanje dinozavrov in tudi drugih fosilov veljajo posebna merila. Vsaka vrsta dinozavra nosi svoje ime, ki je sestavljeno iz dveh besed. Tako se znanstveno ime tiranozavra napiše Tyrannosaurus rex. Prvo je rodovno ime, drugo ime pa je vrstno ime.

Paleontologi imajo pri izbiri imen dokaj proste roke. Po čem dinozavri običajno dobijo ime? Odgovor izveš v zaključnem delu spletnega intervjuja.

Preveri

Smola za dinozavre

Znano je le, da so bile razmere pred 230 milijoni let, ko so se dinozavri pojavili na Zemlji, zanje idealne: toplo podnebje je po večini zemeljske oble omogočalo bujno rastje. Ko pa se je ozračje začelo ohlajati in morska gladina spreminjati, so se razmere za življenje začele zaostrovati. Poleg teh okoljskih sprememb je dinozavre doletela še ena velikanska smola, ki naj bi dokončno zakrivila njihov zaton in izumrtje. Katera?

Preveri

So dinozavri res popolnoma izumrli?

Mnogi raziskovalci verjamejo, da dinozavri nikoli niso popolnoma izumrli in da med nami še danes živijo njihovi potomci. Razvili naj bi se iz majhnih dvonožnih dinozavrov, obstajali pa so še za časa dinozavrov pred približno 100 milijoni let. Pofirbcaj po živali, ki velja za potomko dinozavrov, in dopolni spodnji stavek.

Najbližji sorodniki dinozavrov so .

Preveri

Dinozavri na rdeči preprogi

Dinozavri so kot pravi zvezdniki popularne kulture nastopali tudi v številnih filmih, kjer so s filmskih platen in ekranov strašili velike in majhne. Najbolj znana je dinozavrska franšiza Jurski park. Zadnji del Jurski svet je pred kratkim igral v naših kinematografih.

Prvi film Jurski park je daljnega leta 1993 režiral slavni režiser in lovec na dinozavre ;) Steven Spielberg. Film je povzročil pravo dinozavromanijo, ki traja še danes. A na platnih so nas dinozavri začeli strašiti že zelo zgodaj – v dinozavrskih časih, nekako – in to še prej, preden so v filmih začeli govoriti. Prvi film, v katerem so nastopili dinozavri, naj bi bil Brute Force, ki so ga posneli leta 1914, v njem pa se sočasno pojavijo praljudje in dinozavri. Hmja, sedaj veš, da je tak scenarij skregan z znanostjo.

Najslavnejši filmski dinozaver je Godzilla, ustvarili so ga na Japonskem. Film iz leta 1954 je doživel veliko nadaljevanj, pošast pa veliko kozmetičnih popravkov. V najnovejši različici so ga precej poredili; če je zaradi tega kaj bolj strašen, pa presodi sam.

Godzilla nas z dinozavrskim kostumom malce zavede, saj v resnici ni dinozaver. Njegovo ime v japonščini pomeni križanec med:

Preveri

Dinosaurs – the kings of the Mesozoic

Dinosaurs ruled the Earth from the Triassic period, around 230 million years ago, through the Jurassic period and until the end of the Cretaceous period, around 65 million years ago. This period is known as the Mesozoic Era or simply as the Age of the Dinosaurs (most dinosaurs developed and became extinct during this time). Scientists recorded the giants' life by researching fossils in rocks. Despite being long gone, dinosaurs are still super stars of modern times – they live in various theme parks, in films (remember Jurassic Park?) and in numerous books.

How well do you know giant reptiles? Decide whether the statements are true (T) or false (F).

Preveri

Dinosaurier – die Könige des Mesozoikums

Dinosaurier herrschten über die Erde von der Trias vor etwa 230 Millionen Jahren über Jura hindurch bis zum Ende der Kreidezeit vor etwa 65 Millionen Jahren. Dieses Zeitalter ist als Mesozoikum, Erdmittelalter oder einfach als Zeitalter der Dinosaurier bekannt (die meisten Dinosaurier entwickelten sich und starben in dieser Zeit aus). Wissenschaftler untersuchten das Leben der Giganten durch Erforschung von Fossilien im Gestein. Obwohl es die Dinosaurier schon lange nicht mehr gibt, sind sie auch in unserer Zeit immer noch Superstars – sie leben in verschiedenen Themenparks, in Filmen (du kennst doch Jurassic Park?) und in vielen Büchern weiter.

Wie gut kennst du die Urzeitriesen? Entscheide, ob die Aussagen richtig (R) oder falsch (F) sind.

Preveri

Za konec

Juhej, na koncu sva! Iz pradavnine se preslikaj v današnji čas in si predstavljaj, da med brskanjem po fosilih naletiš na ostanek dinozavrove čeljusti. Kot izkušen znanstvenik imaš na voljo kopico pripomočkov, ki pomagajo, da bo tvoj dinozaver nekoč znova oživel v muzeju.

Poznaš pripomočke, ki jih pri svojem delu uporabljajo paleontologi? Označi jih.

Preveri