Se mi pridružiš na fantastičnem popotovanju?

Biti omejen s telesom, ki mu vladajo zakonitosti vsakdana, je precej dolgočasno. In prav zato imamo v glavah čudovito pripravo – domišljijo, ki nas ponese tja, kamor sicer ne bi nikdar mogli. Le kdo se ne bi preganjal po vesolju, se potopil gloooboko pod morsko gladino, raziskoval prihodnosti in švigal po nebu na čudežnih metlah? Naslednja postaja, dragi veselošolci: FANTAZIJA!

Naprej

Z zgodbami pojasnjujemo svet

Čeprav danes vemo, da na nas iz skrivnih kotanj ne prežijo zmaji, še vedno radi sanjarimo in se prepuščamo domišljijskemu svetu. Pripovedujemo si zgodbe in si z njimi pojasnjujemo svet, opozarjamo na težave, se bodrimo in razvajamo našo domišljijo, kam vse bi lahko šli in kaj vse bi lahko postali. Za to skrbi dvoje živih zvrsti: znanstvena fantastika (angleško science fiction) in fantazija (angleško fantasy). Obema kraljuje fantastika, fantastično. Preden zajadramo v podrobnejšo razlago, poglejmo film o nepogrešljivem junaku znanstvene fantastike.

Naprej

Vojščaki – prvi roboti?

Že v starogrški mitologiji se pojavijo nekakšni »roboti«. Film pripoveduje o junaku Kadmosu, ki se je boril z zmajem. Katere dele zmajevega telesa je posadil in kaj je iz njih »zraslo«?

Preveri Nazaj na ogled filma

Izvor besede »robot«

V filmu izveš tudi, katero veliko literarno ime je dalo besedo »robota«, iz katere izvira vsem dobro znani robot.

Kdo je to?

Preveri

Skrivnostnost fantastičnega

Kot smo ugotovili uvodoma, se fantastika oziroma fantastično deli na znanstveno fantastiko in fantazijo. Zelo poenostavljeno rečeno, fantastično je tisto, česar z razumom in z dejstvi, ki so nam na voljo, ne znamo razložiti. Čudni, neverjetni dogodki velikokrat ostanejo zaviti v skrivnost.

V znanstveno fantastiko sodijo tiste pripovedi, ki znanost uporabljajo kot osnovo za domišljijsko razglabljanje o njenih posledicah. Na začetku so z njo skušali napovedati razvoj znanosti in tehnike v prihodnosti ter predvidevati posledice teh sprememb.

Fantazija pa črpa ideje iz pravljice in ji je tudi podobna. Od znanstvene fantastike se loči po tem, da se dogaja v svetovih, ki ne morejo obstajati (drugače kot ZF).

Govorili bomo o nekaterih najbolj znanih stvaritvah obeh žanrov, za začetek pa razvrsti, da bo prav!

Preveri

Pošast, ki straši še danes

V znanstveni fantastiki ne gre brez tehnološko naprednih stvorov. Uganka zate: je malce nori znanstvenik, ki z z elektriko oživi človeško truplo. Srhljivo grdo bitje zaradi osamljenosti trpi, na koncu pa ubije svojega stvaritelja.

Zgodbo o tem živem mrtvecu je leta 1818 napisala Angležinja Mary Shelley, knjiga pa je v znanstvenofantastično zvrst prinesla grozljivost. Prvič se je na filmskem platnu po zaslugi Thomasa Edisona, izumitelja električne žarnice, pojavil leta 1910, filmska priredba iz leta 1931 pa je dosegla nesluten uspeh in uveljavila grozljivko kot filmski žanr.

Ime strašnega stvora je .

Številne priredbe so razveseljevale tudi mlajše občinstvo, gotovo poznaš Frankenweenieja režiserja Tima Burtona. Poglej filmski napovednik in odgovori na vprašanje.

Koga v filmu oživi Victor?

Preveri

Pod vtisom znanosti

Frankenstein je zaživel v številnih priredbah in gotovo nas bo v takšni ali drugačni obliki strašil tudi v prihodnje. Mary Shelley je zgodbo napisala pri komaj 19 letih, ideja za roman pa je nastala, ko se je nekega poletnega deževnega dne druščina prijateljev dobila pri lordu Byronu in so dobili nalogo, da napišejo zgodbo o duhovih. V tistih časih se je veliko govorilo o odkritjih na področju elektrike in veliko raziskovalcev je bilo pod vtisom Galvanijevega odkritja, da se noga mrtve žabe skrči, če na živčno vlakno za trenutek priključimo elektriko (glej temo o možganih in drugo alinejo te povezave). Zato so z elektriko stresali tudi mrtvece, ki so se recimo iz ležečega položaja »usedli«. Od tod verjetno osrednja nit romana – več kot zanimiva in logična izbira, kajne!

Znanost ima veliko vlogo tudi v romanih Julesa Verna, pisatelja, ki je pod vtisom tedanjih prelomnih izumov v elektrotehniki, letalstvu, pomorstvu ... napisal niz izjemno priljubljenih znanstvenofantastičnih knjig. S tem je postal eden od pionirjev ZF. Še danes so znani njegovi romani Potovanje v sredino Zemlje, Dvajset tisoč milj pod morjem in V osemdesetih dneh okoli sveta.

Na povezavi (v odstavku Drugačna notranjost planeta) izveš, da je Jules Verne navdih za roman črpal v delih priznanega geologa Charlesa Lyella. Geologi so v tistem času namreč že zavrgli svetopisemsko razlago nastanka sveta, Lyell pa je trdil, da se je človek pojavil veliko pred koncem zadnje ledene dobe.

Kaj preučuje geologija?

Preveri

Videz znanstvene verodostojnosti

Na prej opisanih primerih smo spoznali, da je pomembna sestavina znanstvene fantastike videz znanstvene verodostojnosti. Veliki dosežki z različnih področij se v filmih, romanih in videoigrah razvijejo v različna predvidevanja, ki pa precej prehitevajo splošni razvoj znanosti. Na krilih domišljije se potem znanstvena osnova razvija po svoje in znajdemo se na oddaljenih, še neznanih planetih, potovanjih skozi čas in katastrofah apokaliptičnih razsežnosti.

Skozi te svetove nas vodijo junaški pionirji, zavojevalci vesolja, sodobni tehnokrati z nadpovprečnimi umskimi in telesnimi sposobnostmi, ki dajejo vtis, da so kos vsem situacijam in da bodo rešili vse probleme. Žanru je zagon dala predvsem industrijska revolucija, ki je prinesla velike tehnološke spremembe in s tem tudi premišljevanje o vplivu tehnološkega napredka na naš svet.

Velik vpliv na priljubljenost znanstvene fantastike je imel znanstvenik H. Gernsback. Je prvi, ki je pojem znanstvena fantastika uporabil za literarno zvrst in po njem je imenovana nagrada za najboljše delo oz. dosežek na področju znanstvene fantastike ali fantazije. Katera?

Preveri

Kaj pa, če je vse res?

Včasih se zdijo znanstvenofantastične pripovedi tako resnične, da jih ljudje vzamejo zares. To se je zgodilo zgodbi H. G. Wellsa Vojna svetov. Eden najbolj vplivnih ZF-romanov popisuje, kako Zemljo napadejo tehnološko napredni Marsovci, ki jim ne more nič do živega, dokler jih ne pokončajo naše domorodske bakterije. Leta 1938 so v Ameriki predvajali priredbo romana v obliki radijske igre. Igralec jo je povedal tako doživeto, da je veliko ljudi verjelo, da so Marsovci res napadli ZDA, in nastala je precejšnja panika.

Vojna svetov je torej pomembna tudi zato, ker je nakazala moč množičnih medijev. Ne glede na resničnost informacij imajo televizija, radio, splet in časopisi velik vpliv na ljudi.

Radijsko igro je prebral takrat še neznani igralec, ki je tudi zaradi te igre, predvsem pa zaradi svojega nadaljnjega dela, postal eden od najbolj spoštovanih filmskih ustvarjalcev.

Kako mu je bilo ime? Če ne gre, si pomagaj s povezavo.

Preveri

Oboževalci širom po svetu

Danes je znanstvena fantastika več kot le (literarni) žanr. Oboževalci po vsem svetu sestavljajo pravo subkulturo ZF-navdušencev, ki je prinesla tudi množico izdelkov, povezanih z žanrom (poleg že omenjenih knjig in filmov tudi video igre, televizijske serije, specializirane revije, slike, stripe, figurice za zbiralce, spletne strani, DVD-je ...).

Največji fani se zbirajo na ZF-konvencijah (velikih zborovanjih, ki so namenjeni tudi oboževalcem fantazije), kjer ne manjka oboževalcev, oblečenih v kostume svojih ZF-idolov.

Kaj je subkultura?
Pomagaš si lahko s povezavo.

Preveri

Globalni fenomen

Eden takšnih fenomenov, ki se je v že skoraj štiri desetletja obstoja razvil v pravi globalni dogodek, je vesoljska saga Vojna zvezd (izvirno Star Wars). Zadnji film iz serije, Sila se prebuja, je razprodal kinodvorane širom po svetu.

Gre za vesoljsko pravljico z vitezi, princesami in zlobnežem, ki bi rad ukinil svobodo v vsej galaksiji. Film iz leta 1977 je postal legendaren tudi s poplavo fantastičnih tehnoloških igračk, kot so žaromeči, in večnimi liki, ki so postali že prav legendarni.

Kako je ime enemu največjih zlikovcev sedme umetnosti, v črno odetemu pol človeku, pol stroju?

Preveri

Tudi Slovenci imamo znanstvenofantastične zgodbe

Kako pa je pri nas? Naša ZF-produkcija ni obilna, nikakor pa nismo brez nje. Mladina se še vedno navdušuje nad romanom Drejček in trije Marsovčki.

Miš, Maš in Šaš prihajajo z Marsa in se prevažajo z letečo cigaro. Čeprav Marsovcem na Zemlji ni dovoljeno pristajati, so trije faloti to pravilo preslišali in se spoprijateljili z Zemljanom Vidom. Življenje na obeh planetih je kot noč in dan. Na Marsu lahko otroci hodijo spat, kadar hočejo, vojne so prepovedane, šola in umivanje nista obvezna. Ni boljšega, kaj?

Kdo je avtor te slovenske klasike?

Preveri

Fantazijske igre

Skočimo zdaj še na drugo stran, v ne tako tehnološko in znanstveno dovršene domišljijske svetove. Kot smo povedali uvodoma, fantazija črpa ideje iz pravljice in ji je tudi podobna, vendar seže bistveno dlje in je neprimerno veličastnejša. Fantazija pogosto ustvari lastno mitologijo, zakone in pravila sveta, s čimer ponuja vabljivo nasprotje pravi realnosti. Ravno zato je tako privlačna.

Na primerih poglejmo nekaj glavnih motivov fantazije (povzeti po knjigi Fantazijska književnost Jakoba J. Kende). Gotovo poznaš kakšno od slavnih fantazijskih iger, kakršna je na primer igra pupalice v Medvedu Puju, ko tekmovalci z mostu v potok spustijo palice, nato pa stečejo na drugo stran mostu, da vidijo, katera je najhitrejša, ali fantazijski kroket z živimi flamingi namesto kijev, ježi namesto žog in vojaki-kartami, ki se upognejo v lok, v zgodbah o Alici.

Tudi v Harryju Potterju smo spoznali zapleteno in hudo priljubljeno igro – quidditch. Zanjo je treba znati leteti na metli in biti zeeelo spreten!

Med žoge, ki se jih uporablja za to priljubljeno čarovniško igro, je zašel vsiljivec. Označi ga!
Pomagaš si lahko s povezavo (rubrika Quidditch pravila).

Preveri

Čas za slavje!

V fantazijskih zgodbah pogosto naletimo na prav posebna slavja in praznovanja. Pika Nogavička si zares zna popestriti rojstni dan in božič, tudi slavja na Bradavičarki so ob začetku in koncu leta še posebej slovesna. V Gospodarju prstanov sta veličastni slavje ob Bilbovem rojstnem dnevu na začetku zgodbe in slavje ob Aragornovem kronanju.

Veliko pa praznujejo tudi Mumini, npr. poletni in zimski solsticij – poletni je simbol vrha otroštva, zimski pa simbol prvega resnega pretresa.

Kako še drugače rečemo solsticiju?

Preveri

Dobrodošli v Srednjem svetu

Včasih v fantastičnih zgodbah naletimo na precej zanimiv in nenavaden jezik – fantazijski jezik, ki z drugimi nima veliko skupnega. Pravi velikan fantazijskih svetov in jezikov je jezikoslovec, profesor angleškega jezika in literature na Univerzi v Oxfordu, ki se je podpisal pod Gospodarja prstanov (izvirno The Lord of the Rings). Orjaško trilogijo je pisal dolga leta, sloviti Hobit je bil uvod vanjo.

Velikopotezna povest o boju med dobrim in zlom v Srednjem svetu, ki ga naseljujejo nenavadna bitja, ima obilico plasti. Na povrhnjici si deležen avanture, v kateri se svetle sile pod vodstvom bodočega kralja Aragorna in belega maga Gandalfa vojskujejo s temačnim Sauronom in njegovimi orki, o usodi dežele pa odločijo mali hobiti. Toda veliko je prispodob, ki še dobrih šestdeset let po izdaji prvega dela leta 1954 vznemirjajo in privlačijo bralce. Tudi gledalce, saj je po Gospodarju prstanov nastala istoimenska filmska trilogija.

Sloviti avtor »fantazijske biblije« je:

Preveri

Otroci s čudežno močjo

Pika Nogavička bi te zlahka dvignila, saj si zanjo lahek kot peresce, brez težav dviguje težke skrinje, svojega konja in po zraku »razmetava« lumpe. Pika je le ena od številnih otrok, ki imajo v fantazijskih zgodbah izjemno moč, najdemo jih tudi v Malem princu, Momu, Zgodbah iz Narnije, Njegovi temni tvari in v mnogo drugih.

Trilogija Njegova temna tvar pripoveduje o dveh izjemnih otrocih Willu in Lyri, ki odkrivata vzporedne svetove, iščeta temni prah in Willovega očeta.

Med naslove trilogije je zašel vsiljivec, poišči ga.
V pomoč ti bo povezava.

Preveri

Čudežne žlice

S fantazijo so neločljivo povezani tudi čarobni predmeti. Eni takšnih so leteče žlice, ki so lahko prevozna sredstva naslovnih junakov, lahko so zasilna prebivališča oziroma postelje, obenem pa tudi že kar pravi fantazijski vrt, saj na žlicah rastejo čarobni in slastni paradižniki, osnovna hrana njihovih lastnikov.

Katera bitja se prevažajo na čarobnih žlicah in v delih katere avtorice/avtorja jih najdemo?
Pomagaj si s povezavo.

Preveri

Vrata v fantastično

Prehod iz stvarnosti v fantazijsko deželo omogočajo čarobni predmeti, pojavi, rešitve ugank, ki odklenejo vrata ... Prepoznaš spodnje prehode iz fantazijskih klasik?

Poveži, da bo prav!

Preveri

Čaram, čaraš, čara

Motiv čaranja je v fantazijskih zgodbah pogosto povezan s čarovnicami in čarovniki, čeprav to ni nujno, saj čarajo tudi čarobna bitja. V nekaterih fantazijskih romanih so čarovnice precej grozljive. Preberi spodnji opis in ugotovi, za katero knjigo gre!

Čarovnice se oblačijo v običajna oblačila, živijo v običajnih hišah in hodijo v običajne službe. Na videz so velike in čisto običajne dame. Vseeno pa se od navadnih žensk razlikujejo po tem, da imajo namesto nohtov zakrivljene kremplje in modro slino, nosijo lasulje, ker so v resnici plešaste, in imajo velike nosnice, da lahko že od daleč zavohajo po kakcih smrdeče otroke. In s posebnim zvarkom hočejo iztrebiti vse, čisto vse otroke na Otoku!

Kateri roman opisuje te zlobnice?

Preveri

Fantasy fan?

Do you love stories full of magic and the supernatural? Or novels with crazy scientific predictions? Did you know that fairy tales and legends are important sources for fantasy? Of course, the best fantasy authors don’t just copy, they create their own imaginary world with magic creatures and societies, customs, buildings … Science fiction talks about the future and loves topics like technology, space travel, parallel universes, extraterrestrial life ...

Match the fantasy character with the right novel or movie’s title.

Preveri

Fantasy-Liebhaber?

Liebst du Geschichten über Magie und das Übernatürliche? Oder Romane mit wilden wissenschaftlichen Prognosen? Hast du gewusst, dass Märchen und Legenden eine wichtige Quelle der Fantasieliteratur sind? Natürlich kopieren die besten Fantasieliteratur-Autoren nicht, sie schaffen eine imaginäre Welt mit magischen Geschöpfen und Gesellschaft, Sitten, Gebäuden … Science-Fiction spricht über die Zukunft, und liebt Themen wie Technologie, Raumfahrt, Parallelwelten, außerirdisches Leben ...

Verbinde die Fantasiefigur mit dem entsprechenden Roman oder Film.

Preveri

Filmski triki in mogočna glasba

Tako, za konec skočimo še v filmske vode. Mnoge znanstvenofantastične in fantazijske zgodbe so zaživele v filmskih priredbah, teh pa ne bi bilo brez veličastne glasbene spremljave in posebnih filmskih trikov, ki pokažejo tisto, česar v resnici ni. Filmski triki so pogosto snemani pred zelenim ozadjem, ki se na računalniku odstrani in nadomesti s kakršnim koli drugim ozadjem. Film Avatar vsebuje na primer več kot 3000 prizorov, le 24 jih ni bilo računalniško obdelanih.

Kako imenujemo takšne filmske trike?
V pomoč bo povezava.

Preveri