Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock, Wikipedija.
Njami, čokolada!
Naj dvigne roko tisti, ki se zmore upreti čokoladi! Veš, da so se z njo lahko nekoč sladkali le najpomembnejši in najpremožnejši? Čokoladni napitek je bil tako dragocen, da so ga imeli za božansko pijačo, potem ko je prišel na evropska tla, pa so ga plemiči še dolgo ljubosumno čuvali zase.
Še čokolade? Ja, prosim!
Čokolada ima vsekakor pestro preteklost! In če so jo nekoč le pili, nas danes razveseljuje v najrazličnejših oblikah in okusih. Pa veš, na katerem drevesu »raste« čokolada? In zakaj pravijo, da je dobra za zdravje? In kaj ima z njo pravična trgovina?
Odpotuj v najbolj slastno temo letošnjega leta in si zraven privošči – košček čokolade!
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)
Ko sta pred dobrimi 500 leti trčili civilizaciji starega in novega sveta, se je izcimilo tudi nekaj dobrega. Ne dobrega, fantastičnega! Le kako bi sicer opisali evropsko odkritje čokolade?
Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)
Montezuma, zadnji veliki azteški poglavar
Usodno srečanje
Če želimo odkriti izvor čokoladnih dobrot, moramo odjadrati daleč stran in globoko v zgodovino: pot nas vodi čez veliko lužo v Srednjo Ameriko v čas Aztekov. V propadu te mogočne vojaške civilizacije tiči začetek osvajalnega pohoda čokolade v Evropi. A »čokoladni sel« ni bil slaščičar, kakor bi večina sklepala, temveč okrutni pomorščak Hernando Cortez, ki je leta 1519 pristal na obalah Srednje Amerike. Cortez je bil eden od številnih osvajalcev, ki so se v iskanju bajnega bogastva in novih trgovskih poti podali v neznano.
Kako imenujemo tovrstne avanturistične osvajalce? Izraz si slišal v filmu.
Tako je! Evropa je bila na prehodu v novi vek lačna zakladov, ki naj bi jih skrivale nove dežele. A nazaj v našo čokoladno zgodbo! Azteki so Špancem izrekli dobrodošlico. Kako pa so se na gostoljubje odzvali Španci?
Odgovarjaš znova. Poskusi s ponovnim ogledom filma ali z brskanjem po povezavah.
Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)
Cortez se je moral zaradi zlorabe svojega položaja in nasilja nad Azteki zagovarjati pred španskim kraljem.
Na azteških ostalinah zraste novo mesto
Ko je Cortez prispel v azteško središče Tenochtitlan, je naletel na naselbino, podobno današnjim Benetkam. Videl je mesto, ki je ležalo na otoku sredi jezera, in vodne ceste oziroma kanale, ki so vodili do polj in drugih jezer. A kot gost se je izneveril in zlorabil prijaznost domorodcev. S potuhnjeno zvijačo je ugrabil Montezumo in si podjarmil njegovo mesto.
V posnetku si izvedel ime države, v kateri so ruševine mesta Tenochtitlan. Izberi jo.
Petka iz zgodovine in geografije! ;) Bi se za Azteke zgodba razpletla drugače, če ne bi imeli toliko privlačnih bogastev?
Ahm. Samo ena država leži v Srednji Ameriki, po kateri trenutno potujemo. ;)
Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)
Besedo čokolada so skovali Maji (na sliki potomci), za katere je bil kakav simbol plodnosti in rodovitnosti. Maji in Azteki so odlično upodobljeni v filmu Apokalipto. Film je precej realističen in mestoma tudi »krvav«, zato bo družba staršev ali starejših kar dobrodošla.
Ima videz boga Quetzalcoatla kaj skupnega s kakavom? Sploh ne – v mitologiji nastopa kot velika pernata kača.
Smem ponuditi pijačo bogov?
Bogati? Ja, Azteki so bili neznanskooo bogati! Bogastvo so si nakopičili z roparskimi pohodi med vojaškimi osvajanji, z davki, ki so jih vsilili podjarmljenim ljudstvom, in s trgovino s sosedi. A zlata niso kaj prida cenili. Bolj jih je zanimala grenka pijača, ki naj bi dala moč in modrost in so jo imenovali cacahuatl – kakav. Kakav naj bi uživali njihovi bogovi in prav bog Quetzalcoatl je to pijačo širokogrudno ponudil tudi ljudem. Iz hvaležnosti so mu vsako leto podarili krvavi dar – živo srce, ki so ga izrezali iz telesa še živega ujetnika. Žrtvi so pred smrtjo postregli z božansko pijačo, kakavom.
Po azteških koledarjih naj bi se Quetzalcoatl leta 1519 vrnil po morju. Zato ni čudno, da so Azteki, ko so uzrli španske jambore, menili, da se je uresničila prerokba! Vrnil se je bog smrti in življenja, neba in zemlje! Montezuma in njegovo ljudstvo so v bledoličnih Špancih videli božje odposlance in jih temu primerno pogostili. Corteza so povabili na dvor in ga počastili s posebnim darom.
Kaj naj bi mu po legendi ponudili? Če ne gre s sklepanjem, obišči to spletno stran.
Odlično! Mar to pomeni, da se lahko do onemoglosti nalivamo s kakavom? In s tem posrkamo vso moč in modrost tega sveta? ;)
Lepa reč. Podvprašanje – kaj bi izbrali sladkosnedi?
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)
Planet Zemlja – kakšna ovira, lepo prosim? Z mano se razvajajo tudi astronavti v vesolju! Poglej, kako se zabavajo, ko me lovijo po palubi!
Vir: Nasa
Tako dragocena, da so bila tudi denar. Za 100 kakavovih zrn si kupil sužnja, za 50 pa ženo.
V zgodbo o čokoladi vstopijo Evropejci
Cortez je odklonil to temno, gosto, rjavo in grenko goščo. Bolj kot po kakavu ga je žejalo po zlatu. Sprva se mu ni zdelo nenavadno, da so Azteki kakav pazili kot punčico svojega očesa in ga prenašali v zlatih zabojčkih. Nato pa je ugotovil, da so kakavova zrna – denar! Opala, kakšna priložnost! Denar si lahko utrga kar z drevesa kakavovca! Pri Majih, ki so uredili prve nasade kakavovih dreves, se je naučil gojiti in obirati kakavova zrna.
Približno deset let po srečanju z Montezumo si je oprtal opremo za pripravljanje čokolade ter se oborožen z zrni in znanjem o postopku izdelave podal nazaj v Evropo.
Med spodnjimi evropskimi državami izberi tisto, ki se je prva sladkala s čokolado!
Bingo! Da so ameriški staroselci plačevali z zrni, je sprevidel že Krištof Kolumb, a temu ni posvečal večje pozornosti, še več, po nekaterih virih naj bi kakav zamenjal s kozjimi kakci.
Italijani, ki veljajo za velike čokoladne čarodeje, so se s kakavom srečali šele v 17. stoletju, enako tudi Francozi in Švicarji. Slovenci pa smo ta sladki zaklad uživali šele konec 19. stoletja. Ostane ti le?
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)
Plantaža je velik nasad oziroma posestvo, na katerem gojijo le eno rastlino (kulturo). Španija je za potrebe svojih čokoladnih tovarn v kolonijah zasadila velike plantaže kakavovcev.
Gorje tistemu, ki izda recept
Prva ladja s kakavovimi zrni na krovu je v Evropo priplula šele v 16. stoletju; ameriška plemena so takrat drevo poznala že vsaj 4000 let. Čokolada je bila tudi na evropskih tleh zelo cenjena in prestižna pijača, rezervirana le za kronane glave in druge plemenite ljudi. Španci so se zavedali dragocenosti svojega odkritja, zato je bilo skorajda sto let prepovedano izvažati vse, kar je bilo povezano s kakavom. Španski kralj je čokoladne tegobe prepustil kar svojim menihom, ki so morali čuvati sladki monopol, tako da so bdeli nad kakavovimi nasadi in razvijali nove recepture.
Da se razumemo, mnogo časa in (ne)srečnega eksperimentiranja je moralo preteči, preden so lahko v čokolado zagrizli. Do sredine 19. stoletja je bila na voljo le kot napitek, pijača. Tako so jo uživala tudi ameriška domorodna plemena. Osladili so jo z vaniljo, začinili s čilijem in zgostili s koruznimi zrni.
Španci so čili raje izpustili in okus čokolade skušali približati brbončicam starega sveta. Malce so jo tudi posladkali. Kaj od spodnjega so dodali zmletim kakavovim zrnom, da je nastala sodobna, mondena pijača? Izberi dve sestavini, ki ju omenja tudi zgodba na tej strani (glej razdelek Čokolada).
Pravilno! Poleg sladkorja in cimeta so v kakav lahko zamešali še janež in druge dišavnice, vodo, ki so jo uporabljali Azteki, pa zamenjali z mlekom. Zvedavi si lahko iz idej na tej strani pripravite svoj čokoladni napitek. Na »čokoladanko« povabite prijatelje, zabavno bo!
Ojej, kakšen čokoladni napitek si scompral? Ti je všeč slan kakav z okusom po čebuli?
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)
Čokoladi so pripisovali zdravilne moči, ponekod je bila na voljo le v lekarni. Če jo primerjamo s tedanjimi odvratnimi zdravilnimi napoji, verjamemo, da je njen sladki okus presenetil marsikaterega bolnika. Podatkov o čokohipohondrih ni. ;)
Čokolada je pijača, ne hrana, zato jo lahko uživamo tudi med postnim obdobjem, je dejala Cerkev. V marsikaterem evropskem samostanu so razvili najboljše čokoladne okuse.
Draga kot žafran
V 17. stoletju je čokolada osvojila tudi druge dvore in države. Za razcvet čokolade v Franciji se moramo zahvaliti španski princesi Ani Avstrijski, ki jo je predstavila svojemu možu, francoskemu kralju Ludviku XIII.
Nizozemci so bili spretni trgovci in so Špancem prevzemali njihove trgovske poti. Pa tudi kakav, seveda! Kmalu je Amsterdam poleg Španije postal najpomembnejše pristanišče za iztovarjanje kakava. Iz Nizozemske se je kakav razmahnil po vsej Evropi – v Veliko Britanijo, Nemčijo, Švico, Skandinavijo. Dosegel je tudi Italijo, kjer so čokolado še izpopolnili in si prislužili naziv mojstri čokolade.
Čokolada je bila draga kot žafran in zato poslastica premožnih in uglednih. Prepoznaš spodnje slavne »čokoholike«? Poveži fotografijo z opisom na levi, tako da bo prav.
Obvladaš! Zato vabljen v paradiž – čokoladno hišo!
Zlomka. S koščkom čokolade v ustih bo uganka mačji kašelj! ;)
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)
V angleških čokoladnicah je bilo vedno precej veselo, saj so čokolado mešali z vinom ali viskijem. Zato so obiskovalci, mladi elegantni moški (dandyji), spore mnogokrat poravnali tudi s pretepom ali mečem. To so bili prostori, ki so jih tedanji moralisti imeli za razvratne, dekadentne.
Rojstvo »čoko lokalov«
Čokolada je z razcvetom nasadov kakavovca – kakav so gojili tudi Nizozemci in Angleži – postajala dosegljiva tudi zunaj dvorov. V evropskih prestolnicah so začele rasti čokoladne hiše, v katerih so v ličnih porcelanastih skodelicah postregli s čokolado. Vrata prvega »čoko lokala« so se odprla v Londonu v drugi polovici 17. stoletja.
Bolj kot središča za sladokusce so bila to društva aristokratov, v katerih so člani ob čaši priljubljene pijače razpravljali o aktualnih zadevah. Čokoladnice so v 18. stoletju postale politične ustanove, v katerih so se rojevale politične ideje, ali hazarderski raji za kockarje in kvartopirce. V čokoladnice so radi zahajali tedanji filozofi, ki so odklanjali praznoverje ter verjeli v moč napredka in razuma.
Kako imenujemo družbeno in filozofsko gibanje, ki je poudarjalo te ideje?
Tooo! Preden začneš cmihati, da je bilo nekoč za čokoholike precej bolje poskrbljeno, ti sporočamo, da se sladokuscem tudi danes dobro godi – sladkajo se na čokoladnih sejmih in v številnih trgovinah – butičnih čokoladnicah.
Naka. Ponavljaš.
Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)
Prva in druga svetovna vojna sta povsod zaustavili proizvodnjo čokolade. Zato je zgodba o tablici čokolade, ki je v koncentracijskem taborišču rešila življenje, še toliko bolj neverjetna in ganljiva.
Čokoladna mrzlica se pretihotapi tudi v naše kraje
Od skupnega obreda pa do osebnega privilegija, ko spotoma v trgovini kupimo čokolado, je bila dolga pot. Na individualno uživanje čokolade je zelo vplivalo rojstvo čokoladne tablice. Prvo tablico je izdelalo angleško podjetje leta 1847. Zavita je bila v ovoj in zato preprosta za prenašanje in takojšnje grizljanje.
Seveda pa tudi za to tablico stoji vrsta uspešnih in spodletelih čokoladnih poskusov in tehničnih idej, ki so mehanizirale proizvodnjo kakava. Če bi kakavova zrna še danes trli v možnarjih tako kot nekoč, bi se s čokolado posladkali le redki. Zavij na to povezavo, če želiš izvedeti več zgodovinskih dejstev o proizvodnji čokolade.
Sodobnejši in cenejši način izdelave je spodbudil proizvodnjo čokolade tudi na naših tleh. Leta 1922 sta bili ustanovljeni kar dve tovarni čokolade, v Mariboru in v Lescah. Iz slednje je nastala današnja Gorenjka. A ne ena ne druga nista orali ledine, Slovenci so tedaj že kar nekaj let »mlaskali« čokoladne poslastice.
Kdo so bili pionirji čokolade na Slovenskem? Izberi pravilen odgovor.
Tako je! Menihi trapisti so pri nas že od leta 1896 ustvarjali čokoladne izdelke in si zaradi kakovostnih izdelkov celo prislužili pohvalo cesarskega dvora.
Jejhata, misliš, da so za slovensko čokolado zaslužni Milka, tihotapci čokolade ali švicarski slaščičarji?
Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)
Povprečen kakavovec ima okoli 40 plodov, v enem plodu se skriva 30 semen ali zrn.
Plodove kakavovca, vsej mehanizaciji navkljub, tudi danes obirajo ročno. Oglej si »žetev«. Se ti zdi težko?
Utrgaj si čokolado!
Glavno sestavino čokolade, kakavovo maso, pridobivajo iz rastline z botaničnim imenom Theobroma Cacao, kar v prevodu pomeni božanska hrana. Tako jo je v 17. stoletju poimenoval Carl Linné, ki je bil tudi sam ljubitelj čokolade (Je že vedel, zakaj, dodajamo mi!). Rastlina, na kateri »raste« čokolada, je drevo kakavovec. Iz prvotne domovine, tropskega predela Južne Amerike, so ga po svetu najprej razselili Maji, za njimi pa Španci. Danes uspeva v pasu ob ekvatorju, kjer je vlažno tropsko podnebje.
Kakavovec je zahtevno drevo, ki terja stalno temperaturo nad 16 stopinj Celzija in visoko vlago. Želi biti na toplem, a ga moti neposredno sonce. Pred močnimi sončnimi žarki in vetrovi ga običajno zaščiti sosednje drevo.
Drevo kakavovca zrase do 8 metrov visoko in cveti vse leto. Zanimivi so njegovi plodovi, ki so veliki, podobni žogam za ragbi ali podolgovatim melonam. Na tej sliki vidiš, da so različnih barv – odvisno od stopnje zrelosti. Si na sliki opazil še kako posebnost? To, da plodovi poganjajo kar iz debla in ne iz vejic ali vej, kot je značilno za naše slive in češnje?
Čeprav drevo izvira iz Južne Amerike, danes največ kakava pridelajo drugje. Kje? Označi pravilen odgovor.
Afrika na trg pošlje daleč največ kakava, kar 70 % celotne svetovne proizvodnje. A mnogi kmetje, ki pridelujejo kakav, še nikoli niso okusili čokolade. Začuden? Razišči naprej!
Ojej, iz teh zrn ne bo čokolade. :)
Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)
V preteklosti je na izbiro dobaviteljev kakava vplivala premišljenost. V 18. stoletju so čokoladni velikani preprosto bojkotirali kakav iz kolonialnih nasadov, v katerih so bile razmere za delo suženjske. Na papirju se je k temu zavezalo tudi nekaj sodobnih mogotcev.
(Ne)pošten čokoladni posel
Mnogi pridelovalci kakava, kmetje z majhnimi plantažami, še nikoli niso videli čokoladne tablice, kaj šele, da bi jo okusili. Oglej si posnetek v tujem jeziku, na katerem afriškim kmetom prvič ponudijo čokolado.
Čokolada je v državah kakavovca draga in nedosegljiva. To so revnejše države, v katerih lastniki plantaž na samotnih predelih pridelujejo kakav. Ker sami nimajo opreme, s katero bi svoj izdelek pripeljali do trga ali najbližjega pristanišča, so obsojeni na milost in nemilost posrednikov in mogotcev, ki jim postavljajo pogoje in ceno. Zaradi nizke cene, po kateri prodajajo kakavova zrna, se utapljajo v dolgovih. Med najbolj grozljivimi posledicami sta suženjstvo in otroško delo, ki ju razkriva ta angleški posnetek.
Ironično je, da povpraševanje po čokoladi raste in je celo večje od ponudbe, cene kakavovca pa še naprej ostajajo nizke.
Zahteve po poštenem plačilu vseh vpletenih so v javnosti vedno glasnejše. Kako imenujemo trgovino med bogatejšimi in revnejšimi državami, v kateri se deleži pri proizvodnji in prodaji (čokolade) delijo bolj pravično in enakomerno? Izberi pravi odgovor.
Bravo! Veš, da imaš kot kupec moč, da vplivaš na spremembe? Na trgu lahko izbiraš med različnimi vrstami čokolad, tudi tistimi iz pravične trgovine. In da ne pokupiš cele čokoladnice, ti v nadaljevanju razkrivamo, kako izbrati odlično, kakovostno čokolado.
Ohoho! Z malce sklepanja je odgovor na dlani.
Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)
Oznaka 70 % kakava (ali kakavovih delov) na embalaži tvoje čokolade pomeni vsoto kakavove mase in kakavovega masla.
Kako izdelajo čokolado?
Pot od zrna do prave čokolade je dolga in zapletena. V kakavovem plodu so semena, ki so velika kot mandeljni in grenkega okusa. Najprej jih morajo pod žgočim soncem ali umetno vročino sušiti, da razvijejo aromo. Pri tem jih ves čas grabijo, obračajo in tlačijo. Suha semena nato spražijo, jim odstranijo suho lupino in zmeljejo v gosto kremasto pasto, ki jo imenujemo kakavova masa. Iz nje v tovarni po skrivnih receptih izdelajo čokolado. Tudi to terja čas in znanje!
Ta posnetek se začne v tovarni s kakavovo maso. Kaj naredijo potem? Oglej si nadaljnji postopek izdelave in reši spodnji izziv.
Spodaj so naštete tri glavne surovine za izdelavo čokolade. Kaj je kaj? Pravilno poveži.
Jeee! Se ti zdi postopek za izdelavo čokolade preprost? Nam se zdi kar precej zapleten; tudi ko določiš pravo razmerje med kakavovo maso in maslom, da razviješ tisti značilni okus, te čaka še vrsta zahtevnih postopkov.
Ajoj. Nikar na srečo. ;)
Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)
Katera je tvoja najljubša?
Vse barve ji pristajajo
Glede na količino in razmerje kakavovih surovin v čokoladi razlikujemo tri tipe: temno, mlečno in belo. Šteje odstotek kakava v čokoladi, višji ko je, boljša in bolj zdrava je!
Poveži, da bo prav. Z namigi ti lahko pomaga ta spletna povezava.
Odlično, čokolada te prav razsvetljuje. ;)
Malo pomisli. Namigi so lahko tudi barve posameznih čokolad.
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)
Preden vržeš čokolado v nakupovalno košarico, preberi sestavine, napisane na deklaraciji. Zlato pravilo: prva navedena sestavina mora biti vedno kakav.
Čokoladne goljufije ali kako prepoznaš kakovostno čokolado
Čeprav je odkupna cena kakava nizka, se čokoladne korporacije odločajo, da ga nadomestijo s cenejšimi surovinami. Zmanjšujejo deleže kakavovega masla in namesto tega dodajajo živalske in rastlinske maščobe. Več sladkorja in manj kakavove mase poveča težo izdelka in zniža ceno proizvodnje. Čokoladi lahko dodajo še škrob, orehe, emulgatorje in razne zgoščevalce. Tako kujejo dobičke.
Čokoladne poneverbe niso nič novega. Ponarejanje je ena od temačnih strani v zgodovini čokolade. V zgodnjem 19. stoletju so francoski izdelovalci v čokoladno mešanico zamešali suh grah v prahu, riževo moko ali krompirjev škrob. Britanci so počeli še večje nečednosti! Svetlo rjav odtenek čokolade so dosegli tako, da so ji dodali zdrobljeno opeko! V Ameriki pa so čokolado barvali s prstjo in rdeče obarvanim grafitom.
Kako prepoznaš kakovostno čokolado s čim manj dodatki? S pomočjo nasvetov na tej strani označi štiri pravilne odgovore.
Na dobri poti, da postaneš »čokolog«! Vaja dela mojstra, zato poskusi različne čokolade in tvoj okus bo postajal vse bolj dovzeten za razlike.
Sladki vsiljivec se je pretihotapil med rešitve. Bo sedaj šlo?
Stopnja: Veliki finale (15 od 20)
Pozor! Tudi če te pasji prijatelj med žvečenjem čokolade še tako milo gleda, mu je ne daj. Čokolada je za pse strupena, saj nimajo encima za presnavljanje snovi v čokoladi.
Čokolada da osrečuje? Aha. V neki raziskavi so ugotovili, da uživanje temne čokolade vpliva na hormon sreče v možganih.
Ena čokolada na dan prežene zdravnika stran?
Španski osvajalci so opazili, da je Montezuma svoj čokoladni napitek spil, preden se je napotil k svojim ljubicam, zato so predvidevali, da je čokolada ljubezensko krepčilo. Domorodni bojevniki iz Amerike so se z njo krepčali v bojih, zato so zdržali večdnevne pohode in prebedeli dolge noči. Danes vemo, da je to zaradi (kakavovih) maščob, ki nam dajejo energijo.
Nekdaj so verjeli, da je čokolada zdravilo, danes pa ti starši žugajo, če prosiš za svoj dnevni odmerek. Veš, s čokolado je tako kot z vsako stvarjo. Pretiravanje ni dobro. Tudi strokovnjaki se strinjajo, da šele z zmernim uživanjem čokolada lahko postane dobrodejna za naše počutje.
Zdrave stvari vsebujejo težke besede. :) Katero od spodnjih težkih besed (snovi) vsebuje čokolada? Ta snov v našem telesu nase veže »frfotajoče« atome in tako pomaga zavirati razvoj nekaterih bolezni.
Osrečuje, nasiti in varuje. Pa naj še kdo reče, da ni božanska!
A-a.
Stopnja: Veliki finale (16 od 20)
V ljubljanskem botaničnem vrtu so čudežno na isti dan zacvetele tri rastline: kakavovec, kavovec in kolovec. Slika je simbolična.
Živahni prijatelji
Spomni se Montezume in njegovih vojščakov, ki jih je čokolada nasitila in jim dala moč. Na vojaških osvajanjih je pregnala utrujenost in zaspanost! Nič čudnega, saj čokolada vsebuje kofein!
Tudi spodnja poživila vsebujejo kofein in na nas učinkujejo podobno kot čokolada. Iz njih pridobivajo pijače, po katerih danes posegajo mladi in stari.
Poveži slike z opisi, tako da bo prav.
Odlično! Kava, čaj in čokolada so postali tako nepogrešljivi, da jim hvalospeve poje tudi umetnost. Poglejmo, kako je kava navdihnila slovensko slikarstvo in književnost!
No, popotnik, ko se odpraviš v svet, ti bodo te informacije prišle še kako prav. Ponavljaš! ;)
Stopnja: Veliki finale (17 od 20)
Na ljubljanskem letališču so si na veliki stenski poslikavi skodelico kave privoščile tudi tri dame iz družine Moscon. Klikni za ogled izvirne slike.
Ščepec umetnosti
Slika dobrodušne ženice s kavo v roki je bila slovenski slikarki Ivani Kobilci tako pri srcu, da je ni nikoli prodala. Starki na obrazu sije zadovoljen nasmešek, zarisala ga ji je skodelica kave, ta drobna radost, ki mnogim polepša sivi vsakdan. Portret v nas vzbudi radoživost in zadovoljstvo, zato ni presenetljivo, da so jo uporabljali tudi za oglasne namene.
Kakšen je naslov te slike?
Poskusi še enkrat!
Stopnja: Veliki finale (18 od 20)
Čajanka v Alici v Čudežni deželi
Čaj je način življenja
Na drugem koncu sveta ljudje niso pili čokolade. Za poživitev so si v Aziji pripravili čaj. Z razvojem svetovne trgovine in evropskim osvajanjem Vzhoda, so čaj prinesli tudi v Evropo, kjer so ga v skodelice začeli nalivati v 17. stoletju.
Čaj v različnih državah sveta pijejo na različne načine. V Veliki Britaniji ima posebno mesto popoldanski čaj, ki se je razvil v pravi družabni dogodek. Danes si sicer ne nadenejo več elegantnih oblek tako kot nekoč, prigrizek in čaj, postrežen z mlekom, pa sta ostala in »še živita naprej«.
Kako imenujemo ta angleški običaj?
V Angliji mleko, v Nemčiji smetana, v Rusiji sadna marmelada, na Škotskem viski. S čim si pa ti privoščiš skodelico čaja?
V pomoč ti bo informacija, da so Angleži popoldanski čaj srebali ob petih popoldne. ;)
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
Mmm, chocolate time!
Chocolate – who could live without it? Not only does it put all human beings under a chocolate spell, it appears in many famous stories as well. Like this one below!
True or false? Read the text below carefully and decide whether the statements are true or false.
Congratulations! Almost done ...
Sorry, that’s not it. Try again.
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Mmm, Zeit für Schokolade!
Schokolade – wer könnte denn ohne sie leben? Sie zieht nicht nur alle Menschen in ihren Bann, sie lebt auch in vielen berühmten Geschichten. So wie in dieser unten!
Richtig oder falsch? Lese den Text aufmerksam und entscheide, ob sie Aussagen Richtig oder Falsch sind.
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Versuch noch einmal!
Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)
Ooo, pa ne, da je že konec? A-a. Posladkaj se še z ogledom filmov Čarli in tovarna čokolade in Čokolada.
Čestitke! Si »čokoprofi«, ki mu ni para! Zaslužiš si najmanj eno čokoladno poslastico, če pa pustiš svoje podatke, pa mogoče dobiš še veselošolski priboljšek. Naj živi čokolada!
Ti sladkosned, si prepričan, da je najslajše tudi najboljše? Za čokolado to ne velja. Sicer so jo pa prvi okušali ameriški staroselci in verjeli, da je hrana bogov. Kakavovo zrno pa smo primerjali z mandljem, se spomniš? ;)
