Za pravilen prikaz potrebujete sodoben brskalnik. Preverjeno delujejo
brskalniki Mozilla Firefox 3.5+, Google Chrome 4.0+, Safari 4.0+, Internet Explorer 8.0+ ali Opera 10.50+.
V primeru, da uporabljate Internet Explorer 8, preverite, če imate vključen združljivostni način
(Compatibility view), ki ga lahko izključite s klikom na ikono, ki jo vidite na spodnji sliki.
Iz varnostnih razlogov je mogoče celozaslonski način
vključiti samo s pritiskom na gumb F11 na tipkovnici.
Ko ste enkrat v celozaslonskem načinu, ga izključite spet s pritiskom na F11.
Varnost na spletu
(e-učna pot)
Avtor: Nika Susman
Težavnost: od 7. do 9. razreda OŠ
Predvideni čas: 10-20 min
Učni cilji: Srfajmo z zdravo pametjo v žepu!
Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock, Wikipedija.
A ali B?
Brskaš po spletu in naletiš na tole:
Podarjamo deset najnovejših iPhonov! Še danes všečkaj in deli objavo in morda boš prav ti srečni dobitnik! Kaj narediš?
a. Nemudoma všečkam vse, kar se da, označim še nekaj prijateljev in veselo delim objavo, saj bi ressss tisti iPhone!
b. Nagubam obrvi in ne ubogam, saj se mi zdi objava malo sumljiva.
Če si za a., pozorno preklikaj tole učno pot, ker ... hm, ni vse zlato, kar se sveti, sploh na internetu.
Če si za b. – čestitke, prva zmaga je tvoja. V tejle učni poti pa izveš še veliko drugih koristnih informacij glede varnosti na spletu.
Internet seveda ni bavbav, ki preži nate in bi se ga bilo treba kar vsepovprek bati. So pa nekatere pasti precej resne in lahko tvoje življenje kar dobro zakomplicirajo (tvoja na pol gola fotka, ki jo vidi cela šola, ali vdor v tvoj spletni profil, na primer). Zato je dobro splet uporabljati modro.
Najpomembnejša sestavina za brezskrbno srfanje pa je zdrava pamet. Če si v dvomih, se najprej ustavi, premisli, vprašaj starejše za mnenje, prespi in šele potem objavljaj. Ker objave na spletu ostanejo za vedno in ti lahko še dolgo potem grenijo življenje.
Poglejmo, kakšne so pasti interneta, še prej pa kratek skok v zgodovino.
Res je, Sovjetska zveza je s prvim satelitom v vesolju, ki se je imenoval Sputnik 1, dodobra prestrašila Američane. Da jih Sovjeti ne bi prehiteli v razvoju vojaške tehnologije, so ZDA leta 1958 ustanovile posebno vojaško agencijo (DARPA), ki je razvila omrežje, ki se bo nekoč razraslo v internet, kakršnega poznamo danes.
Pred »prvim internetom« so lahko informacije pošiljali le ročno, revolucionarno omrežje iz leta 1966 pa je pospešilo pretok informacij in sprožilo izum, ki bo dodobra zaznamoval življenje ljudi.
Tvoji starši so med povezovanjem na internet prek stacionarnega telefona poslušali tole hecno hreščanje. Ja, na dnevni odmerek interneta se je bilo treba kar načakati.
Lahko si misliš, da je internet velikanska prelomnica za človeštvo. Nikoli prej ni bilo zbiranje informacij tako hitro in učinkovito. Če smo morali nekoč za pripravo raziskovalne naloge ali referata iz knjižnice tovoriti cel kup knjig, danes večino informacij dobimo na spletu. Pogovarjamo se lahko z ljudmi z različnih koncev sveta, se politično organiziramo, izmenjujemo izkušnje, po spletu nakupujemo.
Prav razvoj interneta in informacijskih tehnologij (to so tehnologije, povezane z računalništvom, informatiko, telekomunikacijo) je veliko pripomogel k temu, da našo družbo imenujemo tudi informacijska družba. To je družba, v kateri imajo velik pomen informacije: ustvarjamo jih, jih širimo in jih uporabljamo. Pred razvojem interneta do teh informacij ni bilo lahko priti, z napredkom na internetnem in telekomunikacijskem področju pa lahko danes delamo na daljavo, se učimo v spletnih učilnicah, ponekod lahko preko spleta celo že »obiščemo« zdravnika.
Svet se je torej občutno »pomanjšal«. Kako še drugače pravimosodobni družbi, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko in telekomunikacijsko povezana v celoto?
Raziskave pravijo, da imate osnovnošolci najraje družbena omrežja (imenujemo jih tudi socialna ali družabna omrežja). Čeprav naj bi na primer Facebook uporabljali po dopolnjenem 13. letu, so dejanski uporabniki precej mlajši.
Precej se motiš, če misliš, da so se tovrstna omrežja začela s Facebookom. Že od pojava telefonov naprej so tehnološki navdušenci (beri slavni telefonski hekerji iz 70. let prejšnjega stoletja (razlaga v drugem odstavku povezave), eden od njih je pozneje soustanovil Apple) iskali načine, kako tehnologijo obrniti v svojo korist, in že takrat ustanovili nekakšna »praskype« (hm, z lumparijo so dosegli, da si lahko – če si znal – po celem svetu klical brezplačno, čeprav »operaterji« tega niso ravno načrtovali) in »podcast« (zavzeli so neki telefonski odzivnik in tam objavljali svoja sporočila, ki si jih lahko poslušal, če si vnesel pravilno kodo).
Skozi leta so se razvila številna omrežja (nekateri od vaših staršev se gotovo spomnijo začetkov IRC-a iz leta 1988), ki so delovala podobno (no, takratni tehnologiji primerno) kot današnja, uporabniki so jih lahko uporabljali tudi za klepet. Že v filmu iz leta 1998 Čaka te pošta ima »chat room« oz. spletna klepetalnica pomembno vlogo – glavna lika se spoznata na spletu in začneta svojo romanco.
O začetkih Facebooka pripoveduje film Socialno omrežje. O prednostih in slabostih družbenih omrežij pripoveduje ta prispevek.
Nov način druženja, nov koncept prijateljstva
Družbena omrežja precej vplivajo na to, kako uporabniki dojemamo prijateljstvo. Mnogi v takšnih omrežjih najdejo veliko opore in z všečki (tudi ljudi, ki jih ne poznajo) in pozitivnimi komentarji gradijo svojo samopodobo. Druženje prek spleta in SMS-anje sta tako priljubljena, da je fizičnih stikov med ljudmi velikokrat manj. Digitalna komunikacija ima vsekakor pomembno vlogo pri ohranjanju stikov z različnimi ljudmi (tudi s prijatelji iz tujine, s katerimi bi se sicer redko slišali), po drugi strani pa smo zaradi družbenih omrežij pogosto lahko tudi osamljeni in žalostni. Kako, če imamo več kot 300 prijateljev?
Članekna povezavipripoveduje o slabi samopodobi žensk, ki veliko časa preživijo na Facebooku. Zakaj lahko to omrežje (pa tudi druga) vpliva na negotovost uporabnikov? Označi pravilne odgovore.
Res je. Raziskava ugotavlja, da več časa ko so študentke preživele na Facebooku, bolj so primerjale svoje telo s telesi svojih prijateljev in bolj negativno mnenje o svojem videzu so imele. Čeprav članek govori o ženskah, se takšne stvari dogajajo tudi fantom. In ne samo na Facebooku, tudi druga tovrstna omrežja nas lahko zavrtijo v spiralo samokritike. Zato ni dobro pozabiti na resnične prijatelje, ki znajo zares objeti, ko je hudo, in te sprejemajo takšnega, kakršen si.
Ljudje se torej radi primerjamo in lahko slab občutek o sebi dobimo tudi, če ima prijatelj »bolj zanimivo« življenje na zidu, nam pa je velikokrat dolgčas. Pa je spletna identiteta res odraz resničnega življenja? Informacije, ki jih objavljamo, so izbrane namenoma in ena dobra fotka je lahko rezultat dvajsetih bednih poskusov. In seveda na FB ne objaviš tiste, na kateri v razvlečeni stari majici z mamo igraš scrabble.
Tale manekenka je naredila preizkus – namesto pozerskih fotografij je na Instagramu začela objavljati vsakdanje fotke in zraven zapisala, da se tisti dan še ni oprhala in si umila zob, da si ravno depilira obrazne dlačice in obiskuje psihiatra, pokazala je celo svoje nohte pred pedikuro. Presenečena je bila, koliko ljudi ji je takoj nehalo slediti. Preizkus je naredila, ker je prepričana, da je Instagram zaradi filtrov za retuširanje zelo zavajajoč.
Tudi vsiljevanje vsebine več naslovnikom hkrati – temu rečemo spam – ni vedno nedolžno. Pogosto se v elektronskih sporočilih skrivajo poskusi spletne prevare (npr. t. i. nigerijska prevara ali prijateljeva prošnja za pomoč).
Mimogrede, angleška beseda spam označuje šunko v pločevinki, za splošno rabo v zvezi z nenaročenim oglaševanjem po elektronski pošti pa ima zaslugo skeč humoristične skupine Monty Python, v katerem skandiranje besede »spam« preglasi drugo dogajanje – skoraj tako nadležno kot spam, kajne? ;)
Varnostne grožnje
»Online« življenje ima torej tudi svoje slabosti. Ravno zaradi širine (in hkrati bližine) interneta, ki združuje najrazličnejše ljudi z dobrimi pa tudi slabimi nameni, smo izpostavljeni nekaterim varnostnim grožnjam. Pojavile so se nove oblike kriminala (kibernetski kriminal - prekrški, storjeni s pomočjo interneta, telefonskih linij in mobilnih omrežij). Zaradi hitrega razvoja internetnih storitev se pogosto prepočasi naučimo, kako zaščititi svojo zasebnost, še vedno namreč zmotno verjamemo, da se nam na internetu ne more zgoditi nič hudega, saj srfamo z domačega kavča.
Spodaj je naštetih nekaj varnostnih groženj. Pomagaj si s povezavami in poveži, da bo prav.
Kraja podatkov, ki goljufu omogočijo dostop do naših spletnih računov in včasih celo krajo našega denarja. Storilci od žrtve pridobijo geslo tako, da jo po elektronski pošti zvabijo na lažno spletno stran (npr. banke) in jo prosijo, da vpiše geslo. Če uporabnik to stori, geslo v bistvu sporoči goljufu.
Ponudbe, ki odstopajo od običajnih. Gre za prodajo izdelkov po neobičajno nizkih cenah, nenavadne loterijske zadetke, ponudbe za »poslovno sodelovanje«, opozorila, da nam je preteklo geslo ... Pogosto se končajo z izgubo denarja.
Neznana oseba pridobi naše osebne podatke in se predstavlja v našem imenu. S tem lahko zavede naše prijatelje, dostopa do zasebnih vsebin in načne naš ugled.
Zlonamerno napadanje računalnikov in mobilnih naprav z računalniškimi virusi in trojanskimi konji, ki lahko privedejo do kraje podatkov in identitete.
Ko zapustiš profil družbenega omrežja ali svoj račun e-pošte, se vedno odjavi. Za zasebnost lahko poskrbiš tudi v nastavitvah računalnika, z uporabo antivirusnega programa, požarnega zidu, s posodabljanjem brskalnika, vtičnikov in operacijskega sistema ter rednim menjavanjem gesel.
Zasebnost zavaruj z dobrim geslom!
Pogosta tarča spletnih nepridipravov so gesla. Če se do njih dokopljejo, imajo dostop do dela tvojega življenja, zato je zelo pomembno, da je geslo dobro. Tako kot ne spustiš neznanca v svoj dom, tudi v tvoj spletni svet ne more kar vsak. No, ime tvojega ljubljenčka, rojstni datum ali preprosto 12345 nikakor niso dobra izbira za geslo, saj je takšna zelo enostavno uganiti. Raziskave kažejo, da smo ljudje zelo predvidljivi tudi pri vzorcih za odklepanje zaslona. Tule izveš več o tem.
Svoje geslo seveda zadrži zase in ga redno menjaj, saj nikoli ne veš, kdo lahko izrabi tvoje zaupanje in ti povzroči škodo.
Preberi prispevek in označi, kakšno je varno geslo. Obkljukaj dva pravilna odgovora.
Ojej, ne bo držalo. Je res pametno uporabljati imena, ki jih lahko ugane vsak, ki te vsaj malo pozna? Tudi besede iz slovarja se s programi za ugibanje gesel zelo hitro uganejo. Bo zdaj šlo?
Na splošno je pri brskanju po spletu priporočljiv kanček dvoma. Zaradi prevelike zaupljivosti in pomanjkanja izkušenj lahko hitro nasankamo, posledice pa so lahko včasih hude.
Hm, verjeti ali ne?
Internet spada med interaktivnemnožične medije, v katerih komunikacija poteka dvosmerno. To pomeni, da vsebine hkrati prejemamo in jih ustvarjamo tako, da na splet nalagamo slike in s komentarji na forumih in družbenih omrežjih izražamo svoje mnenje.
Ni vsaka spletna stran verodostojna, tudi če na prvi vtis deluje tako. Ker jo je relativno preprosto postaviti, ni nujno, da za njo stoji pravi strokovnjak. Ti pa pri domači nalogi potrebuješ preverjene informacije, kajne? Poleg tega se je dobro izogniti sramoti, ki jo lahko povzroči slepo deljenje neresnične in nepreverjene informacije (da je na primer neka mačka pojedla aligatorja, to si vendar videl v videu, ki je krožil po mejlu, in če je v videu, potem je že res!).
Sicer se lahko zgodi, da si nasedel buči. Kaj v prenesenem smislu pomeni, da ti nekdo prodaja buče?
Pri ocenjevanju spletnih virov lahko pomagajo že domenske končnice. Končnica .org pomeni, da gre najverjetneje za kako neprofitno organizacijo, .com navadno pomeni, da gre za mednarodno poslovno ali komercialno spletno stran, .net končnico imajo pogosto podjetja, ki se ukvarjajo s spletom, .info imajo nekatere informativne strani, končnica .si pa označuje, da je spletna stran povezana s Slovenijo.
Pomembno je tudi, kako najdemo vir. So ti ga predlagali učitelji v šoli, je bila informacija objavljena na strani, ki je verodostojna? Pametno se je vprašati, kdo piše vsebine, ki jih bereš na spletu. Je podpisan strokovnjak, ki ga lahko »poguglaš« in se prepričaš, da mu lahko verjameš? Če te kliki pripeljejo do njegovih del, si na dobri poti, če pa le do profilov družbenih omrežij ali kakih forumskih zapisov, potem raje premisli še enkrat. Na splošno je dobro vsako informacijo, ki jo nameravaš deliti po spletu ali zapisati v nalogo, preveriti vsaj še v kakem drugem viru.
Čaka te pisanje raziskovalne naloge in med drugim si nameravaš pomagati s spletom. Kako imenujemodobesedno navajanjebesedila, ki ga je napisal nekdo drug?
Ja ja, odlično ti gre! Mimogrede, prepisovanju iz knjig ali interneta se raje izogibaj, saj učitelji niso po župi priplavali in - verjemi! - poznajo vse tvoje finte. ;) In nikoli, res nikoli ne citiraj besedila brez navedbe avtorja, knjige ali spletnega vira. S tem se pokloniš avtorju ideje, pa tudi bralca napotiš k dodatnemu branju.
Grški center za varnejši internet je pripravil zanimiv video o internetu kot prodajalni vsega. Bi enako kot na internetu ravnal tudi v trgovini na sosednji ulici? Tale pa je sicer bolj za starše, ampak ne škodi, če ga pogledaš tudi ti. ;)
Spletni ugled
Tako kot skrbimo za ugled v vsakdanjem življenju, se z aktivno uporabo interneta ustvarja tudi naš spletni ugled. Spletno identiteto oblikujemo z objavami na družbenih omrežjih, zapisih na forumih, z vsem, kar »izustimo«, ko smo priklopljeni na internet, torej.
S pomočjo članka na povezavioznači, katera dejanja lahko pripomorejo k boljšemu spletnemu ugledu.
Hm, dva odgovora sta nepravilna. Preden se burno odzoveš in v svoj komentar zliješ ves svoj gnev ali objaviš kar vsako fotko, je dobro prešteti do deset in parkrat globoko vdihniti. Internet namreč tvojih kletvic in nepremišljeno objavljenih fotografij nikoli ne pozabi.
Digitalni odtis je vse, kar pustimo za seboj, ko brskamo po spletu. Sami ga aktivno dopolnjujemo z objavljanjem na družbenih omrežjih (objavljene fotke, komentarji, deljenje postov, lajki, podpisovanje peticij ...), samodejno (brez našega sodelovanja) pa se beležijo tudi informacije, ki se jih pogosto niti ne zavedamo: piškotki z različnih spletnih strani, ki jih obiskuješ, podatki, ki jih proizvajalci zbirajo o tvojih napravah ... To zbirko različnih podatkov, ki nekomu omogoči, da si o tebi ali tvojih navadah ustvari sliko, imenujemo digitalni odtis.
Kaj od naštetega lahko ostane v digitalnem odtisu? Označi pet pravilnih odgovorov.
Digitalni odtis je povezan z vsem digitalnim – torej z internetom, računalnikom, mobilnikom ... Tri možnosti so napačne, v njih se skrivajo krap, agijnk, ontalp. ;)
Če se znajdeš v težavah, se lahko obrneš na TOM telefon (št. 116 111). V prispevku preveri, kako deluje. Tule pa lahko rešiš zanimiv test na temo maščevanja.
Seksting
Kaj pa, če se na internetu pojavi kakšna »manj slavna« fotografija, ki je bila namenjena zasebni uporabi med dvema zaljubljencema? Tudi ta se žal shrani v digitalni spomin ...
Seksting je izmenjevanje vsebin s spolno vsebino po mobilnih telefonih. Ime je skovanka besed seks in texting (pošiljanje sporočil). Fotografije se največkrat pošiljajo za zabavo, nekateri na tak način iščejo vrstniško potrditev, pozornost in stik z nasprotnim spolom. Težava nastane, če fotografija uide izpod nadzora in jo prejemnik posreduje drugim (ker je jezen zaradi konca ljubezni, npr.).
Pred klikom gumba »pošlji« je dobro narediti kratek test: bi to sliko brez težav nalepil tudi na šolsko oglasno desko ali na obcestni plakat? Kaj je najslabša stvar, ki se lahko zgodi, in ali jo bom lahko prenesel (da nekdo fotko razpošlje naokrog in jo vidijo vsi, tudi starši, da te celo kdo izsiljuje)? Ali bi se lahko slekel tudi pred to osebo, sta že pripravljena na spolnost? Me kdo v to sili? Lahko naklonjenost izrazim tudi kako drugače? Kaj bo, če tega ne naredim?
Ko pritisneš tisti gumb, namreč izgubiš ves nadzor. Tudi če ti uspe sliko izbrisati, nikoli ne veš, ali si jo je kdo shranil na računalnik. O tematiki sekstinga pripovedujeta krajši in daljši video (oba v angleščini).
Kaj storiti, če tvoja gola fotografija že zaokroži po internetu? Pomagaj si s prispevkom in označi pravilna odgovora.
Prav imaš. V takih primerih se je treba obrniti na odrasle, da skupaj poiščete rešitev. Razpošiljanje golih fotografij mladoletnikov je namreč kaznivo dejanje in se šteje za razširjanje otroške pornografije.
Besede imajo veliko moč, z njimi lahko koga pobožamo ali močno prizadenemo. Česar ne bi želel slišati sam, tega ne reci drugim. Preberi spletni bonton.
Sovražni govor
Morda si v zadnjem času opazil več pogovorov o sovražnem govoru. Veliko spletnih medijev je zaradi sovražnega govora (in želje po ohranitvi ravni komuniciranja) omejilo komentiranje pod novicami, ki poročajo o beguncih z Bližnjega vzhoda. Mnogo sovražnih zapisov najdemo predvsem na Facebooku in drugih družbenih omrežjih.
Sovražni govor je izražanjediskriminatornihmnenj, ki spodbujajo k sovraštvu do določene skupine ljudi, npr. manjšin (etničnih, verskih, kulturnih, spolnih ...). Temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker zaradi posamezne okoliščine pripadajo določeni skupini. Če naletiš na sovražni govor ali drugo neprimerno vsebino, ki bi jo rad prijavil, ti bo v pomoč tale povezava.
Preberi prispevek in označi, kakšne so lahko osebne okoliščine, zaradi katerih so nekateri ljudje žrtve sovražnega govora.
Res je! S sovražnim govorom se poskuša razčlovečiti, ponižati, prestrašiti tiste, proti katerim je govor usmerjen. V najhujših primerih lahko privede do fizičnih obračunavanj.
Poglej video o vrstniškem nasilju na spletu. Tule vidiš, kako so ga snemali. Kaj so o spletnem trpinčenju povedali tvoji vrstniki, pa preveri tukaj.
Spletno in mobilno trpinčenje
Ena hujših stvari, ki te lahko doleti na internetu, je spletno trpinčenje, ki se lahko dogaja tudi na mobilnih napravah. Ravno z internetom v žepu, ki nas s pojavom pametnih naprav spremlja ves čas, lahko občutek ogroženosti še bolj narašča. Zvok sporočilca lahko zabrni ponoči, medtem ko si na wc-ju, med družinsko večerjo, na izletu in resničnost butne v obraz ne glede na to, kje v tistem trenutku preživljaš svoj čas.
Nasilneži skušajo z norčevanjem, draženjem, opravljanjem, pošiljanjem neprimernih sporočil, ustrahovanjem, grožnjami in tudi z izsiljevanjem prek interneta in mobilnega telefona očrniti žrtev pred drugimi. Razlogi so različni, včasih je povod prepir, včasih ljubosumje ali zavist. Osramočenost, prestrašenost in porušena samopodoba imajo lahko za žrtev težke posledice, saj se ustrahovanje dogaja pred očmi drugih – fotografije se hitro širijo po telefonih, na spletnih omrežjih je celotna šola, vsak lahko komentira in pritisk, ki ga občuti žrtev, lahko postane neznosen. Včasih se takšno nasilje konča celo s samomorom žrtve.
Preberi prispevek in označi, kaj od naštetega bi po tvojem mnenju lahko šteli za spletno nadlegovanje.
Tako je! Vsako ustrahovalno ali žaljivo sporočilo, obrekovanje na spletu, objava fotografij brez tvojega dovoljenja, kraja identitete, vdor v tvoj telefon ali spletni profil in pisanje v tvojem imenu, izsiljevanje, kraja gesla in podobne stvari je spletno nadlegovanje. Takšna sporočila shrani (služijo lahko kot dokaz), blokiraj pošiljatelja in se pogovori z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Neprimerno vsebino na spletu lahko prijaviš tudi na Spletno oko.
Uh, žal. Le dva odgovora nista pravilna. Pomanjševalnica in znak za srček ti namigneta, da je sporočilo prijazno. Sporočilo »WTF?! Poklič ASAP!!!!« je glede na opis situacije reakcija podpore (ASAP = as soon as possible, čim prej).
Kako se Povodni mož z Uršiko Zalo suka na Facebooku pa kakšen imidž ima Mojca Pokrajculja? Vse to izveš v knjigi sLOLvenski klasiki 1Boštjana Gorenca - Pižame, ki izide na kulturni praznik. Kratko pokušino dobiš tule. ;)
Internetne skovanke
Dvignimo se zdaj iz temačnosti spleta in poglejmo bolj zabavne plati. Internetne skovanke, ki so že prave miselne uganke, to vsekakor so. Marsikatera se je z zaslonov že preselila v govorjeni jezik; dokaz za to je, da celo slavisti več ne trzajo, če rečeš, da lajkaš današnje vreme! No, preverimo poznavanje internetnega slenga!
Marsikaterega forumaša ali komentatorja je že kdaj precej razburil. Kdo ali kaj je trol?
Prav imaš! Zlato pravilo forumov in klepetalnic je NE HRANI TROLOV. Več hrane jim daš, večji in močnejši postajajo. Če jim je ne daš, oslabijo in umrejo.
Nekaj slovarčkov najdeš tule, tule in tule. Ker se jezik hitro spreminja in je odvisen od uporabnikov samih, ti za razumevanje kratic včasih ne preostane drugega kot domišljija. ;)
Poveži, da bo prav! Pa tyt! ;) (Pomen: tjac is mezu, emit ruoy ekat)
The Internet is used for emails, file sharing, online chat, phone and video calls, online gaming and more. You can learn so much from the Internet – maybe enroll on one of many on-line courses or browse interesting educational web pages. But this giant encyclopedia has some traps as well.
What do you do to keep yourself safe on the Internet? Mark the following statements with YES or NO. When you finish, check the solution to be sure you are a skilled and smart web user.
I don't post my personal data.
I can share my photos and my friend’s photos with everyone.
I don't open files or documents on email unless I recognise the person who sent it.
In a chat room I can use my real name.
I accept every friend request even if I don’t know them.
Das Internet wird für E-Mails, das Teilen von Dateien, Online-Chats, Telefon- und Videoanrufe, Online-Spiele und vieles mehr benutzt. Du kannst vom Internet so viel lernen – du kannst dich bei einem der vielen Online-Kurse anmelden oder interessante bildende Internetseiten durchstöbern. Doch diese riesige Enzyklopädie hat auch einige Fallen.
Was tust du, um sicher im Internet zu sein? Beantworte die folgenden Aussagen mit JA oder NEIN. Wenn du fertig bist, überprüfe die Lösung, um sicher zu sein, dass du ein geübter und kluger Internet-Nutzer bist.
Ich soll meine persönlichen Daten nicht ins Internet stellen.
Ich kann meine Fotos und Fotos von Freunden mit jedem teilen.
Ich soll keine Dateien oder Dokumente in E-Mails öffnen, wenn ich die Person, die sie geschickt hat, nicht erkenne.
Ich kann im Chatraum meinen echten Namen verwenden.
Ich nehme jede Bitte eines Freundes an, auch wenn ich ihn nicht kenne.
In za konec nekaj vprašanj. Pošiljaš SMS-e osebi, ki je v istem prostoru? Si zaščitniški do svoje naprave, ki ti omogoča dostop do spleta? Čutiš tesnobo, ko greš kam, kjer ni interneta? Pred počitnicami narediš obširno raziskavo wi-fi točk (in če jih ni, raje ostaneš doma)? Te možnost izgube polnilnika navda s pristno grozo? Ojej, spregovorimo o odvisnosti od interneta.
Ja, res je, tudi od interneta lahko postanemo odvisni. Internet je super stvar za učenje, druženje z virtualnimi prijatelji in za zabavo, če pa ga je preveč, se lahko spremeni struktura naših možganov. To lahko vpliva na naše čustvovanje, obdelavo podatkov, pozornost, sprejemanje odločitev in občutek nadzora.
V medijih se je pred časom veliko pisalo o tem, da je »selfitis« nova duševna motnja. Strokovnjaki so obstoj takšne motnje zavrnili, je pa prvi uradni selfizasvojenec 19-letni Anglež, ki je v želji po popolnem selfiju na dan posnel vsaj 200 svojih fotografij. Z iskanjem popolnega selfija je bil obseden kar štiri leta, pustil je šolo in si na koncu – ko je ugotovil, da popoln selfi ni mogoč – hotel vzeti življenje. To mu na srečo ni uspelo. To je seveda skrajni primer, so pa selfiji zeeelo priljubljeni in ljudje zanje porabijo kar veliko časa.
Zato priporočamo redne odklope.Center, ki pomaga pri čezmerni rabi interneta, se imenuje enako kot angleška beseda za izpis, odjavo. Kako?
Ja, prav imaš! In po vsem današnjem klikanju le ugasni računalnik ali izklopi telefon ter uživaj v tišini. Kar se pa znanja tiče – bravo, mojster, dobro skrbiš za svojo varnost! Preden se razidemo, pa – če želiš sodelovati v nagradni igri – pusti še svoje podatke! OO! ;)
