Majhen vrhovni štab

Medtem ko bereš te vrstice, tvojim možganom »res dogaja«! V tem kratkem času so prejeli množico dražljajev (recimo, da žvečiš žvečilni gumi, klikaš z miško, tapkaš s prsti po zaslonu, zraven poslušaš glasbo, malo te zebe, v trebuhu ti je zakrulilo, slišiš zvoke s ceste, pa en SMS je priletel ...), osredotočajo pa se le na nekatere izmed njih – kaj pomenijo besede, ki jih pravkar bereš, kako dobro si jih boš zapomnil, si dovolj pozoren, buden? Pa saj res – v tem trenutku tudi gledaš in dihaš, kajne? In srce ti utripa!

Za vse to (in še mnogo mnogo več) skrbijo tvoji možgani!

Naprej

Človeški superračunalnik

Nekoč so ljudje verjeli, da prihajata ljubezen in pogum iz srca, strah iz želodca, jeza pa iz jeter. Danes vemo, da so za občutke in čustva krivi možgani. V »malih sivih celicah« se porodijo vse naše zamisli, želje, vanje se shranijo spomini. Možgani so kot človeški superračunalnik – nadzirajo vse funkcije telesa in vse zunanje dražljaje, ki jih dobijo s sluhom, vidom, vonjem in drugimi čutili.

Sporočila, ki pripotujejo v možgane (na milijone jih je vsako sekundo), potujejo prek živčnega sistema (živčevja), ki je razvejen po vsem telesu.

Pridruži se mi na možganski pustolovščini!

Naprej

Živčevje

Živčevje je sestavljeno iz možganov, hrbtenjače in živcev.

Hrbtenjača teče skozi hrbtenico. Ima pomembno nalogo – prenaša živčne dražljaje iz mišic in čutil v možgane ter obratno. Je glavna informacijska pot v našem telesu. Na določene sprejete dražljaje lahko odgovori sama s hitrimi, nehotenimi odzivi.

Kako jih imenujemo?

Preveri

Veliki možgani

Največji del možganov so veliki možgani. Na površini obeh hemisfer je nagubana možganska skorja (najbolj kompleksen del vrhovnega organa), kjer je večina živčnih celic. V velikih možganih je središče nadzora nad delovanjem telesa.

Hipotalamus je majhen del ob dnu velikih možganov. Čeprav je majhen, je izredno zapleten in pomemben, ker sprošča nekatere hormone. Osnovni nagoni, na primer lakota, žeja, spanje, ter močna čustva, med njimi strah, jeza in veselje, prihajajo iz hipotalamusa.

Talamus leži v velikih možganih, sestavljajo ga jedra, ki prenašajo informacije med možganskimi polovicami. Poskrbi za željo po spolnem združevanju.

Veliki možgani so odgovorni za višje živčne dejavnosti. Katere? Pomagaj si s povezavo in označi štiri pravilne odgovore.

Preveri

Mali možgani

Ko med telovadbo igraš nogomet, brcaš žogo, da se kar kadi. Kako sploh deluje premik noge? Veliki možgani dajo le splošno navodilo: »Premakni nogo!« Mali možgani pa ta premik izvedejo do potankosti natančno. Posameznim mišicam pošiljajo signale, predvsem pa skrbijo, da mišice različnih mišičnih skupin delujejo usklajeno, tako tudi tvoje gibanje poteka tekoče. A natančnost gibanja ni vgrajena, ampak je priučena z vajo, potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Saj veš, ko v roke prvič primeš inštrument, si vsi okrog tebe zatiskajo ušesa, po nekaj letih vadbe pa roke z lahkoto drsijo po strunah ali tipkah in užitek te je poslušati!

Mali možgani sestavljajo desetino velikosti celotnih možganov. Z živci so povezani s hrbtenjačo in možganskim deblom. Pokukaj na povezavo in označi dva pravilna odgovora.

Mali možgani skrbijo za:

Preveri

Možgansko deblo

Možgansko deblo (ki je zares podobno nekakšnemu steblu) opravlja naloge, na katere nam ni treba posebej misliti, saj se morajo stalno samodejno ponavljati.

Kateri preprosti refleksni gibi potekajo skozi možgansko deblo?

Preveri

Kako delujejo možgani?

Človeško telo je zgrajeno iz več milijard različnih celic. Te so tako majhne, da jih večinoma lahko vidimo le pod mikroskopom. Celice živčevja se od drugih celic razlikujejo po obliki, velikosti in po številnih medsebojnih povezavah.

V človeških možganih je okrog 100 milijard živčnih celic. Vsaka je s križišči, ki se imenujejo sinapse, povezana z več tisoč drugimi. Iz živčnih celic rastejo nevriti (ali aksoni), vlaknom podobni izrastki, in dendriti, ki so videti kot majhna drevesca. Da v našem telesu deluje vse tako, kot mora, si možganske celice sporočajo ustrezne informacije. Živčna celica odda sporočilo preko nevrita, sprejme ga pa preko dendrita.

Kako še drugače imenujemo živčno celico?

Preveri

Imaš dober spomin?

Ljudje se v življenju naučimo ogromno stvari – vožnje s kolesom, tuje jezike, plesa, petja, pisanja, matematičnih enačb ... Če naši možgani ne bi imeli spominskih sposobnosti, bi se na vsako stvar odzvali, kot da jo prvič doživljajo. Pomnjenje je edinstvena lastnost možganov, spomin pa je kot knjižnica s kilometri polic, na katerih razvrščaš »knjige«, ki jih je vredno shraniti. Nujno ga potrebuješ za učenje in prepoznavanje. S spominom (in učenjem) zbiraš informacije, ki jih lahko pozneje ponovno uporabiš.

Spomin deluje na tri načine. Trenutni spomin shrani informacije za zelo kratek čas. Je kot trenuten posnetek ali odmev občutenega. Vidni spomini trajajo le približno desetinko sekunde, slušni pa nekaj sekund. Če informaciji ne posvetimo pozornosti, je za vedno izgubljena. To se zgodi z veliko večino informacij. Kadar pišemo po nareku, največkrat sploh ne vemo, kaj pišemo, kot da gre informacija iz ušesa naravnost v roko in na papir. V takšnem primeru si pogosto niti ne zapomnimo slišanega stavka.

V kratkotrajni spomin se shranijo informacije iz trenutnega spomina, ki jih nismo takoj zavrgli, ampak smo nanje usmerili pozornost – to je tisto, o čemer prav zdaj razmišljamo, naš sedanji čas. Dogodke moramo obdržati v spominu toliko časa, da se lahko nanje odzovemo. Primer so nova imena - med pogovorom še vemo ime sogovorca, takoj ko nehamo, ga pozabimo. Trajanje kratkotrajnega spomina je do 40 sekund, nekateri podatki se shranijo v dolgotrajni spomin, drugi so za vedno izgubljeni.

Dolgotrajni spomin lahko traja vse življenje in se utrdi s ponavljanjem. Kateri koli miselni proces lahko podaljša spominsko sled. Brez dolgoročnega spomina ne bi mogli izvajati že naučenih veščin, na primer vožnje s kolesom ali plavanja. Številni dogodki iz našega življenja se shranijo v dolgotrajni spomin, npr. valeta, pomemben nastop, prvi poljub ...

Kaj pomeni, da imaš spomin kot rešeto?

Preveri

Se učiš le v šoli?

Učimo se na različne načine, včasih hote, včasih nehote. V šoli se na primer zavestno trudiš, da bi si zapomnil podatke, in z vajo lahko v tem celo blestiš, kljub temu pa je večina učenja nezavedna, kot utripanje srca. Najpomembnejša sestavina učenja je spomin.

Ko se dotakneš vroče skodelice s čajem, takoj odmakneš roko. To je refleksni gib. Če pa bi tik pred prijemom slišal žvižg (in potem še nekajkrat zapored), bi roko odmaknil že ob samem žvižgu. Takšnemu preprostemu učenju pravimo pogojevanje – en dogodek vedno sledi drugemu in vemo, kaj moramo storiti, da dobimo želeni rezultat.

V šoli prevladuje besedno učenje – snov je izražena z besedami, ki jih preberemo ali slišimo. Tudi če stvari, o kateri se učimo, nismo nikoli videli ali doživeli (npr. bitk druge svetovne vojne), znamo o njej govoriti. Tu razlikujemo med rutinskim učenjem (na pamet) in učenjem z razumevanjem (ko snov povežeš s tem, kar že veš, in si jo sposoben obnoviti s svojimi besedami).

Tale prispevek pripoveduje o učenju. Včasih za novo snov nismo razpoloženi in nas hitro zmotijo druge stvari. Kaj pripomore k uspešnejšemu učenju? Označi šest pravilnih odgovorov.

Preveri

Učenje tako in drugače

Ljudje imamo čudovito sposobnost, da znamo povezati doživetja, občutke, predmete in dogodke. Temu rečemo, da se učimo s povezovanjem, in tako se naučimo največ stvari. Neko doživetje prikliče v spomin vrsto drugih občutkov in asociacij, ki so med seboj povezani. Nova doživetja potem povezujemo s tem, kar že poznamo.

Tudi učenje s poskusi in zmotami ti je najbrž znano. Rešitve ne poznaš, zato poskusiš več stvari in na koncu ti uspe. Ko se ti recimo na učni poti ne sanja, kaj bi bil pravi odgovor, ugibaš na slepo, klikneš vse možnosti in na koncu obkljukaš pravo. Ti, ti. ;)

Že od zgodnjega otroštva se učimo tudi s posnemanjem - opazujemo, kako nekdo spretno opravlja dejanje, ki bi ga radi znali tudi mi. Recimo, da bi se rad naučil igrati tenis, pa ti ni jasno, kako izvesti dober udarec, zato pozorno opazuješ boljše od sebe in poskusiš narediti enako. Tako se naučimo tudi izražanja čustev, naučimo se tujih jezikov, obnašanja med vrstniki in hišnih opravil.

Katera tujka označuje posnemanje, oponašanje?

Preveri

Možgani med spanjem

Ah, spanje, brezdelje za možgane! A-a, ni res! Včasih so verjeli, da se možgani med spanjem nekako ugasnejo, a to še zdaleč ne drži. Med spanjem se aktivnost možganov močno spremeni. Delajo naprej, a drugače, vsekakor pa so še kako aktivni. Redno spanje potrebujemo, da ostanemo zdravi. Med spanjem se telo obnavlja, možgani utrjujejo spomine in kopičijo energijo. Veliko ljudi trpi za različnimi motnjami spanja, kronično pomanjkanje spanja pa lahko vodi v resne zdravstvene težave.

Ritem budnosti in spanja se s starostjo spreminja. Pred obdobjem najstništva zjutraj lažje vstanemo. Od 12., 13. leta naprej pa je zvok jutranje budilke, ki te preganja iz tople postelje, prava nočna mora. Spanec se namreč v tem obdobju premakne na poznejšo uro (zjutraj pa je vseeno treba zgodaj vstati), zato pogosto dobiš manj spanca, kot ga potrebuješ. Najstniki imate zato pogosto težave s tem, da zvečer ne morete zaspati (o tem pripoveduje ta prispevek), kar je naravna faza v puberteti. Primanjkljaj spanja telo nadoknadi (in ga tudi mora) med vikendi, ko je spanec veliko daljši.

Preberi prispevek na povezavi in označi faze spanja.

Preveri

Domišljija, abstrakcija, simbolično mišljenje, čustvovanje

Edinstvena lastnost možganov je domišljija, ki omogoča, da v mislih izdelamo stvari, ki v resnici še ne obstajajo. Na praznem travniku arhitekt že vidi hišo, ki bo tam nekoč stala.

Abstrakcija je nasproten pojav: pri stvareh odmislimo tisto, kar ni pomembno, in opazujemo samo pomembne dele. Če rečemo človek, se v mislih ne ukvarjamo z nohti na nogah ali z njegovimi ledvicami, ampak ga v mislih vidimo kot osebo z gibi in preprosto osnovno podobo.

Simbolično mišljenje nam omogoča sporazumevanje. Če na listu piše miza, imamo takoj pred očmi ploščo s štirimi nogami, na kateri lahko delamo ali jemo. Govorjene besede so prav tako simboli, ki se nam v mislih pretvorijo v slike omenjenih stvari.

Tudi čustvovanje in sočustvovanje sta posebnost človeških možganov. V mislih si lahko predstavljamo, kako bi se počutili, če bi bili v koži nesrečnika, s katerim sočustvujemo.

Kateri od spodnjih velikih briht je verjel, da pravi znak inteligentnosti ni znanje (ki je omejeno), ampak domišljija, saj ta zaobjame ves svet in vse, kar bo še za odkriti in razumeti?

Preveri

Tok tok, je kdo doma?

Možgane pogosto povezujemo le s količino pameti, ki se pretaka v sivih možganskih vijugah, čeprav jim glede na to, koliko dela vsak trenutek dneva opravijo, s tem res delamo krivico. Kje v možganih je skrita tvoja inteligentnost? Težko reči, saj ne obstaja samo ena vrsta inteligentnosti, ampak jih je mnogo in za vsako so značilne različne vrste razmišljanja, pri katerih sodelujejo različni predeli možganov.

Psihologi poskušajo kakovost možganov že dolgo izmeriti s preizkusom, ki temelji bolj na računskih in logičnih nalogah. Tisti, ki jih bolje rešuje, ima večji inteligenčni kvocient (inteligenčni količnik, IQ). Ni pa nujno, da se zaradi tega bolje znajde v nekaterih drugih razmerah, kjer matematika ni najbolj bistvena. Kdo je bolj inteligenten – Adele, Charles Darwin ali Pablo Picasso? Umetniki, športniki in družboslovci ne potrebujejo veliko matematike, pa so zelo uspešni. Možgani namreč opravljajo številne naloge in le majhen del od njih je v zvezi z logičnim sklepanjem in računanjem.

Preberi opise nekaterih inteligentnosti in poveži, da bo prav!

Preveri

Skrbi za svoje možgane!

Možgane lahko vržemo iz normalnega delovanja z nekaterimi snovmi. Alkohol, nikotin in mamila močno spremenijo delovanje možganov, in to ne na bolje. Pitje alkohola ima na najstniške možgane popolnoma drugačen učinek kot na možgane tvojih staršev. Zakaj? Ker se v obdobju adolescence tvoji možgani še razvijajo. Alkohol upočasnjuje nastanek novih živčnih celic (nevronov), to pa vpliva na učenje (tudi pozneje v življenju). Možgani so res dragoceni, zato jih je smiselno skrbno čuvati.

Alkohol vpliva na možgane in zato tudi na naše vedenje. Poglej prispevek in obkljukaj tri pravilne trditve.

Preveri

Tudi možgani lahko zbolijo!

Kot vsak telesni organ lahko zbolijo tudi možgani. Bolezni je več vrst: nekatere (npr. meningitis) se pojavijo, če v naš organizem pride virus ali bakterija, npr. če se na nas prisesa okužen klop. Druge se pojavijo s starostjo, ko nekateri deli možganov ne prevajajo več električnih signalov (npr. parkinsonova ali alzheimerjeva bolezen). Tretje nastopijo ob nesrečah ali udarcih, ko se prekinejo nekatere povezave v možganih ali počijo posamezne žilice. Četrte imamo lahko od rojstva, če je šlo z zarodkom kaj narobe. Pete so duševne bolezni. Te so zelo različne, na primer gre za preveliko žalost ali veselje, čeprav ni razloga za to; nekdo sliši ali vidi stvari, ki jih ni; lahko gre za preveliko zaskrbljenost, čeprav ni nevarnosti.

Poglej povezavo (bolezni so naštete na štirih straneh) in označi, katere štiri od naštetih bolezni so bolezni živčevja.

Preveri

Možgani pri živalih

Kako pa je z živalskimi možgani? Imajo jih vsi vretenčarji in večina nevretenčarjev. Izjeme so spužve, meduze, morske zvezde, ki nimajo možganov, ampak le razpršene živčne mreže.

Za pravega »stručkota« med nevretenčarji velja hobotnica. Glede na velikost svojega telesa ima precej velike možgane. Večina njenih nevronov (dve tretjini) je v lovkah. Hobotnica zna spreminjati barvo, obvlada različne vrste igre, zna reševati težave, v katere zaide, predvsem pa je izredno iznajdljiva – z lahkoto odpira pokrove kozarcev in uide iz akvarija. Zaradi svoje inteligentnosti je edini nevretenčar, ki ga v Veliki Britaniji ščiti zakon, ki znanstvenikom prepoveduje izvajanje poskusov na hobotnicah. Več njenih osupljivih značilnosti najdeš tukaj.

Kako imenujemo sposobnost spreminjanja oblike ali barve nenevarne živali, tako da postane podobna nevarnemu plenilcu?

Preveri

Umetna inteligenca

Delovanja možganov ni lahko posnemati z računalnikom, saj je zelo zapleteno. Kljub temu so spoznanja o delovanju možganov pripomogla k razvoju informatike, ki posnema računske naloge možganov, in kibernetike, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo.

Umetna inteligenca je področje informatike, ki je tesno povezano z drugimi vedami: s psihologijo, filozofijo, matematiko, nevrologijo, logiko, lingvistiko ... Z natančnim preučevanjem človeka skušajo znanstveniki razvijati naprave, ki se vedejo, kot da bi imele svoje možgane, znajo torej posnemati človeško razmišljanje in čustvovanje. Takšne naprave se izjemno hitro učijo in temu primerno odzivajo. Ker se razvoj umetne inteligence odvija zelo hitro, številni vodilni svetovni znanstveniki (med njimi Stephen Hawking) svarijo pred uporabo umetne inteligence v vojaške namene.

Roboti (brez umetne inteligence) so že dolgo del naših življenj. Imate doma robotski sesalnik ali robotsko kosilnico? Poglej prispevek in označi, za kaj vse uporabljamo robote.

Preveri

Optične prevare

Možgani svoje delo jemljejo zelo resno, živčne povezave švigajo, učenje je mala malica, spomin še manjša. Njihova naloga je, da skušajo vse vidne informacije smiselno povezati, pri tem pa se zanašajo na izkušnje in pričakovane prizore. Zato so včasih precej zmedeni, ko jim ponudimo – optične prevare!

Optična prevara (tudi iluzija) je slika, ki jo možgani vidijo drugače, kot je ta videti v resnici. Rubinovo vazo (slika na levi) lahko vidiš kot belo vazo na črnem ozadju ali obris dveh obrazov. Možgani se ne morejo odločiti, kaj je ozadje, zato vidijo enkrat vazo in drugič obraza. Ne morejo namreč hkrati dojemati obeh slik. Zmedemo jih lahko tudi z nenavadnimi vzorci, ki si jih razložijo kot gibanje (slika zgoraj). Do tega pride, ker oči sliko na hitro preletijo in pošljejo živčne impulze v zelo hitrem prekinjajočem se zaporedju, to pa si možgani razložijo kot gibanje.

Oči so pomemben čutilni organ, z njimi vidimo svet okoli sebe in se nanj odzivamo. Poglej povezavo in označi, kaj od naštetega ni del očesa (v pomoč ti bodo zeleni gumbi s črkami na desni strani sheme).

Preveri

The brain

The brain is the center of the human nervous system, controlling our thoughts, movements, memories and decisions. Your brain is faster and more powerful than a supercomputer! It contains billions of cells called neurons and every time you think, see, or even in your dreams countless tiny chemical and electrical signals are sent between neurons.

True or false? Read the text and decide whether the statement is true or false.

Preveri

Das Gehirn

Das Gehirn ist das Zentrum des menschlichen Nervensystems, es überwacht unsere Gedanken, Bewegungen, Erinnerungen und Entscheidungen. Dein Gehirn ist schneller und leistungsfähiger als ein Supercomputer! Es enthält Milliarden von Zellen, die Neuronen genannt werden, und jedes Mal, wenn du denkst, schaust, und sogar wenn du träumst, werden unzählige winzige chemische und elektrische Signale zwischen den Neuronen ausgetauscht.

Richtig oder falsch? Lese den Text und entscheide, ob die Behauptung richtig oder falsch ist.

Preveri

Za konec!

Primožgančkali smo do konca. Tvoji nevroni bliskajo sto na uro, usmeri jih še na zadnjo nalogo. Kar nekaj frazemov (tudi ne čisto pravih, pa zato zelo zabavnih) je, ki govorijo o pameti, glavi, možganih.

Kako dobro jih poznaš? Poveži, da bo prav!

Preveri