Letala, vlaki, podmornice

Letala, vlaki, podmornice

(e-učna pot)

Avtor: Sergej Hvala in Nika Susman

Težavnost: od 7. do 9. razreda OŠ

Predvideni čas: 10-20 min

Učni cilji: Učna pot o razvoju in pomenu prometa

(svet.jpg)

Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock, Wikipedija.

Svet na dosegu roke

Zaradi napredka v znanosti in razvoja tehnologije je svet precej bolj dostopen, kot je bil v preteklosti. Če so morali nekoč miniti meseci, da je popotnik prišel na drugi konec sveta, si danes z letalom tam že v nekaj urah.

Prvi vlaki so potovali s hitrostjo 15 km/h, danes najhitrejši drvijo s 600 km/h. Avtomobil je postal nepogrešljiv družinski član, razvil se je javni promet, cestna omrežja so zgrajena tako, da skrajšajo čas potovanja, hitrejše in večje ladje prevažajo milijone ton tovora. Izdelki, ki so nekoč veljali za razkošje, so zaradi izboljšanih tehnik hlajenja na letalih in ladjah danes povsem dostopni.

Vkrcajmo se na letalo, vlak, ladjo in podmornico in poglejmo, kako je razvoj prometa spremenil svet!

Naprej

(turizem.jpg)

Počitnice? Jasno!

Zaradi uvedbe železnice danes sploh pomisliš na kaj tako »samoumevnega«, kot so počitnice v oddaljenem kraju.

Ko so si ljudje nekoč za vsak daljši premik utrudili noge, na kaj bolj oddaljenega še v sanjah niso pomislili. S prvimi vlaki in pozneje letali pa se je razvil tudi turizem in svet je postal »manjši«. Če so v eksotične in nedostopne kraje nekoč odhajali le pogumni pustolovci in premožnejši, se danes v turistično točko spreminja celo tako odročen kraj, kot je najvišji vrh sveta Mount Everest. Potovanje pa ne poteka le po kopnem in po morju, skrivnostne globine raziskujejo podvodne dvoživke – podmornice.

Pa poletimo najprej z letalom!

Naprej

Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)

Letenje po zraku je danes resda samoumevno, nekoč pa je bila ideja zrela za napet znanstvenofantastični film. Od kod zamisel, kdo so bili prvi potniki pod oblaki in kako se je tlakovala pot do prve zračne ladje? Poglej film!

Naprej

Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)

(Montgolfier_annonay.jpg)

Prvi javni prikaz toplozračnega balona bratov Montgolfier junija leta 1783 – balon je poletel do višine 1829 metrov.

Prvo potovanje nad oblake

Film pripoveduje o prvih poskusih osvajanja neba. Francoska brata Montgolfier, dvorna dobavitelja papirja in lastnika ugledne papirnice, sta v 18. stoletju izdelovala prve modele toplozračnih balonov, narejene iz papirja in platna. Topel zrak je lažji od tistega v ozračju, zato se balon dvigne. Na tla se spusti tako, da se zrak v balonu ohladi. Septembra 1783 sta brata na ukaz francoskega kralja Ludvika XVI. pripravila večjo javno predstavitev.

Kateri so bili prvi potniki, ki so poleteli s toplozračnim balonom?

Preveri Nazaj na ogled filma

Res je! Prvi polet je dodobra prestrašil petelina, raco in ovco. In še zanimivost, napredna brata nista napenjala možganov le zaradi znanstvenih ali gospodarskih vzgibov, pač pa tudi zaradi vojaškega – z baloni sta v Gibraltar menda hotela pretihotapiti vojake.

Naprej

Francoska kraljica prva v balonu? Oprostimo, ker smo šele na začetku. Še enkrat pozorno poglej uvodni film (sploh del o živalskih potnikih) in ponovi vajo!

Ponovi

Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)

(Hindenburg.jpg)

Prvi polet je cepelin v Nemčiji opravil že leta 1900, pred prvim letalom. Na sliki razkošni zrakoplov Hindenburg – ponos nacistične Nemčije. V tem videu pa poglej, kako deluje sodobni cepelin.

(Ferdinand_von_Zeppelin.jpg)

Grof von Zeppelin je s svojimi dosežki odprl pot komercialnemu letalstvu in rednim letalskim linijam. Kratek pregled zgodovine letalstva najdeš tukaj.

Nazaj na ogled filma

Naslednji korak: polet potnikov!

Zrakoplov, sploh s potniki na krovu, je bil velika želja številnih znanstvenikov in izumiteljev. A kako jo uresničiti? Toplozračni baloni so imeli namreč veliko pomanjkljivost – že v lepem vremenu jih je bilo težko usmerjati, kaj šele ob muhastem! Vozni redi tako nikakor niso prišli v poštev.

Prvo jadralno letalo (brez motornega pogona) s posadko je vzletelo v 19. stoletju po zaslugi Otta Lilienthala, vendar se ta način letenja ni izkazal za uspešnega. Sen o pravem letenju se je uresničil leta 1903, ko sta Američana Orville in Wilbur Wright izdelala prvo uspešno letalo z motornim pogonom.

Grof Ferdinand von Zeppelin pa je imel drugačne načrte. Verjel je, da se rešitev skriva v toplozračnih balonih, le tehnično jih je treba izboljšati. Nastal je cepelin – močnejši, hitrejši in dobro vodljivi zrakoplov, napolnjen s plinom (vodikom ali helijem), prava letalska uspešnica, ki je bila namenjena komercialnim poletom potnikov. Vse do leta 1937, ko se je vse končalo.

Zakaj se je končala velika doba cepelinov?

Preveri

Odlično znanje! Hindenburg je bil napolnjen z gorljivim plinom vodikom. Zgorel je v nekaj pičlih minutah, ljudje pa so se hudo prestrašili in dobe potovanja z »letečimi cigarami« je bilo konec.

Naprej

Ojej, poskusi še enkrat. Res misliš, da so imeli prste vmes spretni tekmeci in ptice?

Ponovi

Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)

(ornitopter.jpg)

Leonardo da Vinci je na podlagi preučevanja letenja ptic izdelal nekaj letečih naprav. Ornitopter ali mahokrilec je vrsta zrakoplova, ki maha s krili tako kot ptica.

Lažji ali težji od zraka?

Stroje, ki so v ozračju zmožni leteti, imenujemo zrakoplovi oz. zračna plovila. Delimo jih v dve glavni kategoriji. Aerostati so plovila, lažja od zraka, ki se dvignejo s pomočjo toplega zraka ali lahkih plinov. Aerodini pa so plovila, težja od zraka.

Pravilno poveži. Če ne gre, si pomagaj z zgornjima povezavama.

aerostati
aerodini
zračne ladje (cepelini)
helikopterji

Preveri

Pa ti vse veš! Morda pa te čaka prihodnost v pilotski kabini?

Naprej

Upsala, napačen odgovor. Poskusi znova.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)

(rdeci_baron.jpg)

Slovito letalo Manfreda von Richthofna

Vojno letalstvo

Med prvo svetovno vojno (1914–18) so bila letala še precej preprosta in so bila bolj zanimivost kot kaj drugega. Dokler se ni vojaškim poveljstvom posvetilo, da bi se dobro obnesla pri vojskovanju. Vojno letalstvo se je okrepilo med prvo in drugo svetovno vojno. Gotovo si že slišal (vsaj v kakšnem filmu, če drugega ne) za izvidniška in vohunska letala, lovce, bombnike in vojaška brezpilotna letala. To je le nekaj izmed mnogih vrst vojaških letal.

Že v prvi svetovni vojni se je začela doba t. i. »letalskih asov«, ki so se kot kakšni vitezi bojevali v letalskih spopadih.

Eden od njih, Manfred von Richthofen, si je s sklatenimi 80 sovražnikovimi letali pridobil precejšnjo slavo.

Kako so mu še drugače rekli?

Preveri

Pa še res je! O življenju Rdečega barona pripovedujejo številne knjige, stripi, filmi in celo računalniške videoigre.

Naprej

Uh, ne, barva je namig.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)

(boeing.jpg)

Tudi potniška letala nekdo naredi. Pa ne samo en »nekdo«. Poglej, kako nastane letalo boeing!

(zracna_avtocesta.jpg)

Koliko letal vidiš na nebu? No, takšna je v resnici »zračna avtocesta«! Posnetek je nastal na podlagi resničnih letov nad Evropo na povprečen poletni dan.

Potniška letala

Prvi letalski potniki so že leta 1914 poleteli v dvosedežnih letalih v družbi pilota. Več civilnih potniških poletov so opravili po prvi svetovni vojni s predelanimi bombniki (letali, ki so nosila bombe). Največji razmah potniškega letalstva je po letu 1950 prinesel reaktivni pogon, ki je začel pri večjih letalih nadomeščati staromodnejši propeler.

Ogromno poklicev je povezanih z letalstvom, ta prispevek razkriva, kakšne so dolžnosti stevardes in stevardov.

Poveži poklice s pravilnim opisom. Če ne gre, si pomagaj s povezavami.

Usmerja varno gibanje letala. Z letalom je v stiku preko radarja, radia in ekrana. Usmerja ga k varnemu približevanju, pristanku in vzletu. Delo zahteva visoko stopnjo zbranosti.
Upravlja letalo na domačih ali mednarodnih poletih in je odgovoren za varen, točen in ekonomičen let med posameznimi letališči.
pomožni pilot
Zagotavlja udoben let letala in skrbi za dobro počutje potnikov in osebja.

Preveri

Bravo! Si že kdaj letel z letalom? Hm, tale mačja avanturistka si bo najbrž zapomnila, da spanje v letalskem krilu ni najboljša ideja. Mimogrede, z njo je vse v redu, pilot pa odslej dvakrat preveri prisotnost morebitnih slepih potnikov. ;)

Naprej

Ojej, poskusi znova!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)

(parnalokomotiva.jpg)

Na tej angleški strani lahko Georgeu Stephensonu med drugim pomagaš sestaviti parno lokomotivo in jo polniti s premogom. Na desni strani poišči okvirček »Games« in preizkusi svoje tehnično znanje.

Začetki javnega prevoza

Pa se od letal vrnimo k začetku razvoja množičnega prometa. Danes te praktično pred domom pobere avtobus in te odpelje do šole, železniške proge so razvejene po vseh državah, skoraj vsaka družina pa ima še svoj osebni avto. Prevoz torej ni problem.

Nekoč javnega prometa ni bilo, so pa zato bile noge! Slaba tolažba, so si bržkone mislili razni bistroumi, ki so imeli dovolj pešačenja in so hiteli izumljati naprave, ki so se razvile v prevozna sredstva, kakršna poznamo danes. Eden takšnih je bil George Stephenson, ki velja za očeta železnice. S številnimi železniškimi progami in tovarnami je Veliko Britanijo ustoličil na prestolu (prometno) najbolj razvitih držav.

19. stoletje, ki ga je zaznamovala industrijska revolucija, je bilo prelomno za razvoj prometa.

Katera iznajdba iz tistega časa je skrajšala čas in stroške potovanja po kopnem?

Preveri

Kapo dol! Parno lokomotivo je sicer leta 1804 prvi zagnal Richard Trevithick, ljudje pa so, verjemi ali ne, takšno obliko potovanj sprva zavračali, saj da je tako nenaravna hitrost škodljiva za telo, sploh za oči, ki bi se lahko ob tako hitrem premikanju pokrajine poškodovale.

Naprej

Hop hop, klikni povezavo, pa bo šlo!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)

(strojevodja.jpg)

Kakšno je delo strojevodje? Poglej prispevek!

(solkan.jpg)

Solkanski most. Vlak je po naših tleh prvič zapeljal leta 1846, ko so odprli železniško progo med Celjem in Gradcem. Proga je bila del avstrijske Južne državne železnice, kratek zgodovinski pregled pa najdeš tukaj.

Železniška mrzlica

Vlak je torej najprej obnorel Veliko Britanijo. Obdobje med letoma 1830 in 1850, ko so britanski poslovneži množično naročali gradnjo novih železniških prog, velja za čas »železniške mrzlice«.

Železnica ni pripomogla le k hitrejšemu prevozu večjih količin tovora in razvoju predmestij, vplivala je tudi na družbo kot celoto. V prispevku izveš, kaj se je zaradi nje spremenilo.

Obkljukaj trditve, ki v zvezi s pojavom železnice držijo.

Preveri

Odlično ti gre! Železniški tiri so speljani na najbolj nedostopnih in včasih tudi najbolj nenavadnih krajih. Tele proge niso od muh, kaj? Tile pa so že pravi vlakci smrti. ;)

Naprej

Oja, železnica je bila velika prelomnica, konjem pa žal ni bilo prizaneseno, kočije se uporabljajo še danes. Zdaj pa bo, ja?

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)

(najvisja_zeleznica.jpg)

Najvišja železniška proga na svetu je tibetanska železnica Golmud–Lhasa. Dolga je 1142 km, najvišjo točko pa doseže na višini 5072 metrov. Več kot tretjina proge poteka na trajno zamrznjenih tleh, vlake vlečejo posebne dizelske lokomotive, vagoni pa so opremljeni z dodatnim kisikom.
Foto: Jan Reurink, Wikipedia

Premagovanje ovir

Gradnja železniškega omrežja še zdaleč ni bila preprosta stvar. Kaj storiti, če ti pot prekrižajo gore, jezera, morje? Inženirji so bili pri svojih rešitvah včasih na meji tehničnih zmogljivosti.

V Veliki Britaniji so že leta 1890 odprli most čez zaliv Forth, ki velja za pomemben mejnik v gradnji železniških mostov in je na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine. Skalno gorovje v Severni Ameriki je bilo prav tako velika »ovira« pri gradnji čezcelinskih prog. Transsibirska proga je morala na primer zaviti okoli Bajkalskega jezera, transavstralska proga pa je speljana čez puščavsko planoto Nullarbor (tako kot tale cesta, je tudi železnica speljana čisto naravnost in velja za najdaljši (487 km) povsem raven odsek železniške proge na svetu). In pomisli na Alpe in osemkilometrski karavanški predor!

Med Veliko Britanijo in Francijo poteka najdaljša podvodna povezava na svetu – Evrotunel.

Kako se imenuje preliv, pod katerim je speljan?

Preveri

Pravi prometni strokovnjak! Šibamo naprej!

Naprej

Auč, narobe! V pomoč bodo povezave!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)

(tube.jpg)

Londonska podzemna železnica, bolj znana pod imenom tube, je najstarejša na svetu. Odprli so jo leta 1863. Kopanje in vrtanje predorov pod zemljo sta odprli vrata hitremu, pogostemu in poceni prevozu.

Tehnični napredek

Parna lokomotiva, ki je razburkala prometno sceno 19. stoletja, se je sčasoma tudi sama upokojila. Nadomestila jo je dizelska lokomotiva. Danes večino evropskih vlakov, tudi mestnih tramvajev in podzemnih železnic, poganja elektrika iz električne žice, nameščene nad tiri. Ta je pocenila vožnjo z vlaki, prevozi so pogostejši, zaradi večje moči električne lokomotive pa so vlaki tudi težji in hitejši. Letalom in osebnim avtomobilom delno konkurirajo hitri vlaki (recimo francoski TGV), v hitrosti pa je absolutni zmagovalec maglev.

S tiri niso povezani le vlaki, ampak tudi druga prevozna sredstva. Poveži, da bo prav.

Cestna železnica, razpredena po mestnih ulicah. Je lažja in krajša od vlaka, nekoč so se z njim vozili tudi Ljubljančani.
Podzemna železnica, speljana skozi železniške predore, vozi na nekaj minut in je nepogrešljiva v velikih metropolah.
Vozilo, ki ga sestavljajo med seboj povezani vagoni. Navadno ga vleče lokomotiva, povezuje pa oddaljena mesta.
Vlak, ki lebdi na močnem magnetnem polju. Drvi lahko tudi 600 km/h.

Preveri

Sedi, pet! S polno brzino naprej!

Naprej

Ojej, še malo napni možgančke!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)

(transsibirska.jpg)

Progo, ki je nastala v letih 1891–1916, so gradili ruski vojaki, zaporniki in najeti delavci iz okoliških krajev.

Čez drn in strn s transsibirsko železnico

Transsibirsko železnico sestavlja več povezanih železnic v Rusiji. Skupaj merijo 9289 kilometrov, zaradi česar je najdaljša železnica na svetu, potovanje po njej pa traja skoraj sedem dni. Proga prečka osem časovnih pasov, mogočne ruske reke (Volgo, Ob, Amur, Jenisej ... ) in je ena najpomembnejših prometnic v Rusiji, po kateri proti Evropi potujejo tudi sibirska naravna bogastva.

Pravilno dopolni.

Transsibirska železnica povezuje rusko prestolnico na zahodu in na skrajnem vzhodu dežele.

Preveri

Res je! Tudi tebe mikajo takšna dolga potovanja?

Naprej

Ojej, še enkrat klikni prvo povezavo in pazi na pravilen zapis (začetnica, sklon ...)!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)

(orient.jpg)

Z Orient ekspresom se lahko popelješ še danes, le precej globoko v žep moraš seči.

(Agatha_Christie.png)

Katera slavna pisateljica je pisala o slavnem vlaku?

Znameniti Orient ekspres

Najbolj slaven potniški vlak na dolge razdalje, ki je zaživel tudi v popkulturi, je prav gotovo Orient ekspres. Po tirih je prvič zapeljal leta 1883, sčasoma pa je postal sinonim za luksuzna potovanja.

Proge tega znamenitega vlaka so se večkrat menjale, med obema svetovnima vojnama pa vlak ni obratoval. Prva proga je povezovala Pariz in romunsko mesto Giurgiu, od tam so z različnimi prevoznimi sredstvi potniki prispeli do Carigrada, ki je bil končni cilj potovanja. V 30. letih prejšnjega stoletja je Orient ekspres veljal za najbolj udoben vlak, ki je imel celo spalne vagone in restavracijo.

Ni čudno torej, da so ga posvojile številne knjige, filmi, televizijske nadaljevanke in tudi računalniške igre. Z njim je na primer povezan agent 007, ki se v filmu Iz Rusije z ljubeznijo na vlaku pretepa.

Najbolj znana spletka, ki se dogaja na vlaku, pa je prav gotovo knjižna uspešnica Umor na Orient ekspresu, ki je zaživela tudi na filmskem platnu.

Kdo je avtor slavne kriminalke?

Preveri

Res je. Sicer pa sta verjetno najslavnejša lika angleške pisateljice miss Marple in Hercule Poirot. Slednji je celo prvi izmišljeni lik, ki so mu leta 1975 osmrtnico objavili v New York Timesu - in to na naslovnici!

Naprej

Pravilni odgovor ni ne moški pisatelj ne mladinska pisateljica ne knjižni lik.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)

(karaka_1565.jpg)

Karaka na zemljevidu iz leta 1565

Na morje!

Preden se s podmornicami potopimo v globine, za kratek čas zajadrajmo še po površini morja.

Že tisočletja ladje prevažajo dobrine in ljudi. Prve ladje so bile razmeroma lahke in so imele le en jambor z velikim štirikotnim jadrom, saj ni bilo potrebe po prečkanju oceanov. Razlikovale so se glede na namen – bojne ladje (npr. galeja) so imele dolge in ozke trupe in pogon na vesla, pri trgovskih ladjah pa je bil pomemben tovor, bile so torej krajše in širše, plule pa so s pomočjo jader.

Vikinška ladja iz 8. stoletja je bila precej stabilnejša, jadra so bila učinkovitejša kot pri galejah. Te ladje so se lahko spopadale z nevarnostmi Atlantskega oceana. Ladjedelniški napredek je v 15. stoletju ladje opremil z več jambori. Takšne ladje, karake, so upravljali tudi pomorščaki Krištof Kolumb, Vasco da Gama in Ferdinand Magellan.

Pravo revolucijo pa je povzročila ladja, ki ni bila več odvisna od moči in smeri vetra in je celo omogočala vožnjo po voznem redu.

Kako se je imenovala?

Preveri

Tako je! Parniki so od leta 1838 redno pluli čez Atlantik, največji pa je bil Titanik, ki je potonil leta 1912.

Naprej

Nup. Če ni tanker ali katamaran, je lahko le ...? :)

Ponovi

Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)

(kontejnerska_ladja.jpg)

Največje ladje z zabojniki se včasih ustavijo tudi v Luki Koper.

(cezoceanka.jpg)

Čezoceanke so med turisti izjemno priljubljene, a za sabo puščajo veliko onesnaženje. Če priplujejo preblizu obale, lahko celo poškodujejo morsko dno.

Prevoz težkega tovora

Naslednja velika prelomnica v ladjedelništvu so tankerji in kontejnerske ladje, ki prevažajo izjemno težak tovor v samostojnih zabojnikih.

Največja kontejnerska ladja lahko prevaža več kot 19 tisoč zabojnikov. Si misliš, koliko dolgih vlakov ali tovornjakov bi to zapolnilo! V pristaniščih z velikimi žerjavi natovarjajo in raztovarjajo zabojnike, ki imajo točno določene mere, zanje pa so prilagodili tudi ladje, tovornjake in vlake, da promet čim hitreje in čim bolj učinkovito teče.

Tankerji so tovorne ladje, ki prevažajo tekočine, npr. surovo nafto. Ravno zaradi nevarnosti razlitja takšnih tekočin so posledice morebitnih nesreč za okolje katastrofalne. V prispevku je pregled nekaterih največjih ekoloških nesreč.

Poznaš različne tipe ladij? Pomagaj si s povezavami in poveži, da bo prav.

Ladja, namenjena prevozu tekočin (npr. surove nafte).
Vodno plovilo na jadra; osnovni pogon je veter.
Razkošna turistična potniška ladja, ki pluje prek oceanov.
Tovorna ladja, ki prevaža kontejnerje oz. zabojnike.
Vojna ladja, ki je pravzaprav plavajoča letalska baza. Na njej vzletajo in pristajajo letala.

Preveri

Odlično, navtiko imaš v malem prstu! Mimogrede, veš, da izraz »križarka«, ki se pogosto uporablja za čezoceansko ladjo, pravzaprav označuje bojno ladjo?

Naprej

Ne bo prav, pomagaj si s povezavami!

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (15 od 20)

(podmornica.jpg)

Prednost podmornic je skritost in možnost, da se potuhnejo globoko pod gladino. Ta prispevek pripoveduje o žepni podmornici jugoslovanske vojne mornarice.

Jeklene dvoživke

Hej, kam nas vleče? Pod morsko gladino! Jo vidiš, »jekleno dvoživko«?

Kot ti že ime pove, je podmornica namenjena plovbi pod vodo, lahko pa pluje tudi na gladini. Prve podmornice so menda izdelali že stari Grki, ki so se potopili in se vrnili na površje, ne da bi v rokah posadke ugasnile posode s plamenom. V prispevku poglej, kako so se razvijale.

Danes so podmornice prefinjene gospe, ki so skoraj neslišne, predvsem pa nevidne, saj jih je težko zaznati. Zato so še posebej priročne za vojaške napade. V nasprotju z vlaki in letali je torej podmornica v prvi vrsti vojaški stroj.

Kako se imenuje izstrelek, namenjen uničevanju plovil, ki ga lahko izstrelijo tudi iz podmornice?

Preveri

Res je! Torpedo najpogosteje uporabljajo podmornice, vendar so torpede metali tudi iz letal in celo z ladij.

Naprej

Ne bo prav. Sta naboj in puščica res dovolj močna? Stampedo pa je nekaj čisto drugega. ;)

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (16 od 20)

(Van_Drebbel.jpg)

Prvo delujočo podmornico na vesla, ki se je spustila štiri metre pod gladino reke Temze, je izdelal Cornelius Drebbel leta 1620. Na njej je bilo prostora za 12 ljudi, ki so dihali s pomočjo dihalnih cevi, napeljanih do vodne gladine.

(periskop.jpg)

Pogled skozi periskop ameriške podmornice, ki je leta 1942 potopila japonsko ladjo

Sonar, periskop in torpedo

Sodobne vojaške podmornice so dolge kakih sto metrov, široke okoli deset metrov in plujejo s hitrostjo 46 kilometrov na uro (posamezne rekorderke celo mnogo hitreje). V njih približno sto petdeset ljudi brez izhodov na gladino neprekinjeno preživi več mesecev. Nekatere so namenjene lovu na druge podmornice, največje in najbolj napredne pa nosijo jedrske konice. Večino si jih lastita Rusija in Združene države Amerike.

Spodnje besede so tesno povezane s podmornico. Torpedo smo spoznali maloprej, za preostala dva pa si pomagaj s povezavo.

Poveži, da bo prav!

Naprava, ki z oddajanjem in sprejemanjem zvoka meri vodno globino in odkriva predmete pod vodo v vseh smereh.
Optična priprava (cev) za opazovanje predmeta, ki je navadno nad neposrednim vidnim poljem opazovalca.
Z razstrelivom napolnjen izstrelek z lastnim pogonom, ki se premika do cilja navadno pod vodno gladino.

Preveri

Ja! Podmornice uporabljajo predvsem v vojski, nepogrešljive pa so tudi pri podvodnih raziskavah, reševanju in gradnji. Vanje radi sedejo tudi turisti.

Naprej

Ne bo prav. Povezave ti dajo rešitev.

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (17 od 20)

(raziskovalna_podmornica.jpg)

Podmornica nizozemskih raziskovalcev. Prvo slovensko raziskovalno podmornico Calypso so izdelali dijaki viške gimnazije.
Fotografija: www.wageningenur.nl

Raziskovalne podmornice

Številne podmornice so namenjene vojskovanju, a ne vse. Njihovo miroljubno sorodstvo so raziskovalne podmornice, s katerimi se znanstveniki razgledujejo po morskih globinah. Z njimi razsvetljujejo morsko dno, kamor je padla potopljena ladja, in po ladji brskajo z robotskimi rokami, opazujejo živali v globinah in beležijo posledice podvodnih potresov.

Režiser James Cameron (se spomniš filmov Titanik in Avatar?) je s podmornico dosegel najglobljo točko Zemlje, ki leži skoraj 11 000 metrov pod morjem.

Kako se imenuje ta točka?

Preveri

Res je. Marianski jarek leži na dnu severozahodnega Tihega oceana, vzhodno od Marianskega otočja. Podvodni Triglav pa je najgloblja točka slovenskega morja.

Naprej

Hm, pravilna rešitev delno spominja na žensko ali moško ime. ;)

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (18 od 20)

(pokopalisce_letal.jpg)

Tudi letala in ladje imajo svoja pokopališča. Uporabiti pa jih je mogoče tudi za kaj drugega, za hostel na primer. Na Švedskem lahko spiš v letalu boeing 747, ki so ga spremenili v hostel ali v ta namen predelani ladji.

Kam z odsluženimi letali, ladjami?

Tudi velika prevozna sredstva se enkrat pokvarijo.

Kam odletijo jeklene ptice, ko odslužijo svoje? Največje »pokopališče« letal leži v puščavi ameriške zvezne države Arizone. Več kot 500 zaposlenih skrbi za vzdrževanje, obnavljanje ali recikliranje tisočih letal, tiste v najslabšem stanju pa čaka razrez.

Tudi ladje se z leti utrudijo in postanejo neprimerne za plovbo. 70 odstotkov ladij iz vsega sveta konča v Bangladešu, Indiji ali Pakistanu. Razstavljanje ladij je namreč v Aziji cenejše, posledice pa občutijo predvsem tamkajšnji prebivalci in okolje.

Prispevek pripoveduje o odsluženih ladjah v Bangladešu, ki jih razstavljajo lokalni (pogosto revni) delavci, celo otroci.

Zakaj je takšno delo zanje nevarno? Obkljukaj tri pravilne odgovore.

Preveri

Prav imaš. Veliko delavcev pri delu celo umre ali hudo zboli.

Naprej

Uh, gusar? Daj, no!

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)

Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!

Nemška naloga

(promet_ang.jpg)

Trains, airplanes, submarines

Throughout history, people moved around by walking, and by using animals or boats. Faster transport, trains, airplanes and submarines, appeared in the 19th and 20th century. Trains were very popular. Travelling by train was cheap and people could afford it. Cities seemed to be closer, only a few hours away! Goods were easier to sell and trade flourished. In some places new towns appeared along the rail tracks. Trains and airplanes are nowadays important public transportation. Airplanes and submarines are used for research and military purposes as well.

Which of the following vehicles is not part of public transportation?

Preveri

Congratulations! Almost done ...

Naprej

Sorry, that’s not it. Try again.

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)

(promet_nem.jpg)

Züge, Flugzeuge, U-Boote

Im Laufe der Geschichte bewegten sich Menschen zu Fuß, mit Tieren oder mit Booten. Schnellere Fahrzeuge, zum Beispiel Züge, Flugzeuge und U-Boote, erschienen ab dem 19. und 20. Jahrhundert. Züge waren bei Leuten sehr beliebt. Zugfahren war billig und Leute konnten es sich leisten. Die Städte schienen näher zu sein, nur ein paar Stunden entfernt! Güter waren leichter zu verkaufen und der Handel blühte. In einigen Stellen erschienen neue Städte entlang der Eisenbahnstrecke.

Heute sind Züge und Flugzeuge wichtige öffentliche Transportmittel. Flugzeuge und U-Boote werden für die Forschung und für militärische Zwecke eingesetzt.

Welches von den folgenden Fahrzeugen gehört nicht zum öffentlichen Transport?

Preveri

Super, das hast du gut gemacht!

Naprej

Leider falsch! Versuch noch einmal!

Ponovi

Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)

(glasba.jpg)

Glasba - najboljša sopotnica!

Vlaki, letala in podmornice so spletli nove vezi med ljudmi, ki so živeli tisoče kilometrov narazen! Večja, močnejša in učinkovitejša prevozna sredstva (predvsem vlaki in letala) so pripomogli k živahnejši trgovini, zato sta se povečala blaginja ter gospodarska rast. Naraslo je število prebivalstva in ljudje so lažje premagovali velike razdalje. Spletle so se nove družabne vezi in zgodovina je začela pisati novo, modernejšo dobo.

Prisopihali smo do konca, zato si privoščimo glasbeni odklop. Letala, vlaki, ladje in podmornice nastopajo v številnih pesmih. In prav glasba je pogosto najboljša sopotnica na dolgi vožnji po tirih ali v zraku.

Poveži naslove pesmi z glasbenikom (skupino), ki jih izvajajo. V pomoč ti bodo povezave! Pa srečno pot! ;)

Preveri

Odlično, konec potovanja zate! Mimogrede, pesem Sittin' On The Dock Of The Bay je bila ena od izbrank projekta Playing for change, ki verjame, da svet (tako kot promet, ane!) lahko združi tudi glasba. Ko ulični glasbeniki z različnih celin pojejo isto pesem, nastane tole. Ne pozabi vpisati podatkov in bon voyage! ;)

Naprej

Ojej, klikni povezave. Ime izvajalca je napisano pod videom!

Ponovi

Ne prezrite: Imaš tudi vi več vprašanj, kot je odgovorov? Tv program da Vinci Learning - ker je užitek vedeti več.

DaVinci Learning PIL