Pred milijoni let

Zamisli si, da sta se vesolje in z njim tudi naša Zemlja razvila le v enem letu. Na takem koledarju bi se različni predstavniki človeškega rodu na Zemlji pojavili v zadnjih minutah 31. decembra, približno pred dvema milijonoma let. Za pojav ene izmed vrst v tem rodu, ki ji pripadamo mi, in sicer vrste mislečega človeka, pa bi morali počakati prav na začetek odštevanja zadnjih sekund leta.

V resničnem svetu se je to zgodilo pred približno 200.000 leti. Večino tega časa so bili misleči ljudje odvisni od hrane, ki so jo zbrali v naravi kot lovci na živali in nabiralci rastlin. Verjetno so se stalno selili za virom hrane in tako zelo veliko časa porabili za njeno iskanje. Lovci in nabiralci so živeli v majhnih skupinah, saj so razvoj večjih omejevali pomanjkanje hrane in številne bolezni.

Naprej

Velika prelomnica

V zadnji sekundi našega namišljenega razvojnega koledarja, na primer pred približno 11.000 leti, se je zgodilo nekaj posebnega. Navade naših prednikov so se začele spreminjati. Namesto da bi še vedno hodili na lov ali nabirali semena in plodove, so si hrano začeli pridelovati sami. Seveda gojenje rastlin in živali ni bilo prav nič manj naporno kot lov in nabiralništvo, je pa zagotavljalo stalnejši vir hrane na enem mestu. Zato se pridelovalcem hrane ni bilo več treba ves čas seliti za hrano.

Razvilo se je kmetijstvo, zaradi katerega so zrasla mesta in so nastali pisava ter temelji naše kulture.

Naprej

Zibelka civilizacij

Kmetijstvo se je začelo razvijati pred več kot 10.000 leti v jugozahodni Aziji, na širšem območju, znanem kot zibelka civilizacij. Imenujemo ga tudi rodovitni polmesec, ker se v polmesečni obliki začenja ob Perzijskem zalivu in poteka vse do Sredozemskega morja.

Zaradi spomladanskega poplavljanja dveh velikih mezopotamskih rek je bila okoliška ravnina izjemno plodna in zato idealna za naseljevanje. Kmetje so hitro usvojili sistem prekopov, jezov in zbiralnikov, da so se vsako leto spopadali z obsežnimi poplavami. Plodna zemlja je omogočila pridelovanje hrane. Nekateri so je pridelali več in so se lahko odrekli kmetovanju, presežke hrane pa začeli prodajati. Ukvarjati so se začeli z obrtjo, trgovanjem in drugimi dejavnostmi, kar je pripeljalo do prvih družbenih razredov in začetkov mestne civilizacije.

Mezopotamija pomeni »dežela dveh rek« ali medrečje. Poglej film o začetkih civilizacije in označi reki, ob katerih je nastala.

Preveri Nazaj na ogled filma

Razvoj pisave za zapisovanje kmetijskih podatkov

Novi način življenja je vodil do velikih kulturnih sprememb. Skupnosti so pridelovale vedno več hrane, s katero so lahko tudi trgovale in ustvarjale bogastvo. Podatki o presežkih žita so se množili, in če so jih želeli ohraniti, so jih morali zapisati. Prve pisave naj bi se razvile za lažje spremljanje kmetijskih podatkov, na primer, kdaj sejati, žeti in kako pridelek razdeliti. Sčasoma je pisava postala način, s katerim so ohranili govorjeni jezik, pozneje pa z njo izražali tudi neoprijemljive, abstraktne pojme.

Približno 3000 let pred našim štetjem se je v južni Mezopotamiji pojavila ena najstarejših pisav klinopis – znakovna pisava klinastih potez, ki so jo zapisovali v glino ali kamen.

Kateri starodavni civilizaciji jo pripisujemo?

Preveri

Velikanska prelomnica

Prehod od lovsko-nabiralniškega načina življenja k poljedelstvu in udomačitvi živali se je zgodil sam od sebe v različnih kulturah. Do te velikanske prelomnice v človekovem življenju je prišlo v mlajši kameni dobi ali neolitiku. Da so naši davni predniki spremenili svoj način življenja, je bilo veliko vzrokov – podnebne spremembe (poljedelstvo se je pojavilo neposredno po otoplitvah, ki so kmalu po koncu zadnje ledene dobe zajele planet), razvoj verstev in veliko povečanje števila prebivalstva. Zanimiv pregled »užitne zgodovine človeštva« najdeš tukaj.

Kako pravimo tej velikanski prelomnici, ki je ime dobila po geološki dobi in jo je najbolj zaznamoval pojav kmetijstva?

Preveri

So rastline tudi udomačene?

Morda se ravno v tem trenutku na tvojem vrtu prekopicava srčkan in krotek kuža, ena sama družinska dobričina. No, ta kuža je bil nekoč divji volk! Človek je psa udomačil kar nekaj tisoč let pred začetkom kmetijstva, prav tako je udomačil kravo iz divjih kopitarjev, kozo iz divje koze, ovco iz muflona in kar nekaj domačih ljubljenčkov iz njihovih divjih prednikov.

Pa se da udomačiti tudi rastline? Z razvojem poljedelstva se je zgodilo prav to. Med udomačevanjem se rastlinske ali živalske vrste tako navadijo na človekovo oskrbo in nadzor, da pogosto ne morejo več samostojno preživeti v naravi. V tem procesu je človek pri izbranih vrstah poudaril nekatere njemu koristne lastnosti.

Prve poljščine so bile stare sorte pšenice in ječmena, v jugovzhodni Aziji so udomačili danes njihovo osnovno živilo – riž. Na območju Severne in Južne Amerike so gojili koruzo, fižol, paradižnik, bučke, čili in avokado.

In kaj je uspevalo na naših tleh? V mlajši kameni dobi, okoli leta 4500 pr. n. št., so se na območju Ljubljanskega barja naselili prvi koliščarji. Preberi članek na povezavi in označi, kateri je bil njihov glavni pridelek.

Preveri

Drugi veliki preobrat

Kmetovanje pa nikakor ni bila lahka stvar. Pridelava hrane je bila odvisna od letnih časov, lokacije in podnebnih razmer. Poleg tega je bila blaginja družine odvisna od njenega zdravja. Ker zdravstvo še ni bilo tako razvito, kot je danes, predvsem pa je bilo manj dostopno, so ljudje prej umirali, pogosto tudi zaradi poškodb pri fizičnem delu na polju.

Sredi 18. stoletja je prišlo do pomembnih izboljšav v poljedelstvu. Z drugo kmetijsko revolucijo se je pridelava hrane močno povečala, velik preobrat v kmetijstvu pa sta omogočila napredek naravoslovnih znanosti in tehnični napredek. Povečana proizvodnja hrane je pospešila rast mest in s tem prebivalstva ter razvoj industrije v 19. stoletju.

Ena pomembnejših izboljšav je bila metoda, po kateri se v zaporednih letnih rastnih sezonah na poljih in njivah (tudi vrtovih) sistematično menjava različne poljščine (po točno določenem zaporedju). Kako se imenuje ta metoda?

Preveri

Kaj je kolobarjenje?

S kolobarjenjem preprečujemo enostransko izkoriščanje hranil iz zemlje in pojav bolezni in škodljivcev, ki nastanejo zaradi pridelovanja istih ali podobnih rastlin na istih površinah. Pri takšni metodi vsako leto posadimo drugačno rastlino, eno leto pa ne posadimo ničesar, ampak pustimo zemljo počivati. V tla se tako vračajo mineralna hranila in zmanjšuje količina različnih mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni poljščin.

Poleg kolobarjenja je poljedelstvo med t. i. kmetijsko revolucijo zaznamovala tudi razdelitev skupnih zemljišč posameznim kmetom, ki so tako prvič postali lastniki zemlje (prej so obdelovali zemljo, ki je bila v lasti plemstva), in izboljšanje pridelovalnih tehnik (izpopolnjeno oranje in sejanje rodovitnejših sort).

Kljub tehnološkemu napredovanju kmetijstva je veliko kmetovalcev (tudi na Slovenskem) ostalo zvestih tradicionalnim poljedelskim praksam. Preberi članek o tradicionalnem kmetovanju in označi pojme, povezane s kmetovanjem.

Preveri

Kako shranjujemo hrano?

Domača naloga! Odpri kuhinjsko omaro in ugotovi, katero hrano imaš lahko najdlje doma. Je to hlebec kruha, šop banan, odprt tetrapak mleka ali konzerva koruze? Predolgega shranjevanja kruha, banan in odprtega mleka nikakor ne priporočamo, če ne želiš naravnih in pisanih dodatkov! ;)

Konzerve (pločevinaste posode z živili) ostanejo po polnjenju nepredušno zaprte in brez klic (pasterizirane). Živila tako ostanejo užitna več let. A ko jih enkrat odpremo, jih je treba hitro pojesti. Zamisel o takšnem načinu shranjevanja hrane pripisujemo francoskemu slaščičarju Nicolasu Appertu, ki je leta 1809 med napoleonskimi vojnami hotel izboljšati oskrbo francoskih vojakov in je hrano vkuhaval v steklene neprodušne posode. Tako se je znebil bakterij.

Leto pozneje je britanski trgovec Peter Durand steklene posode nadomestil z železnimi in jih prevlekel s kositrom. Tako konzervirana hrana je postala nepogrešljiv del vsakdanjika, sploh vojaškega. Leta 1813 so v Londonu postavili prvo tovarno konzerv na svetu. Skozi čas se je način konzerviranja hrane izboljševal in danes si življenja brez učinkovitih, raznovrstnih in lepo oblikovanih posodic sploh ne predstavljamo.

Konzervi knjižno rečemo .

Preveri

Različni načini shranjevanja hrane

Zakaj tako velika skrb pri shranjevanju hrane? Med drugim ravno zaradi prej omenjene plesni.

Sveže prehranske izdelke lahko zelo hitro okužijo mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. To so predvsem različne bakterije in glive. Da bi preprečili njihovo rast v hrani, so ljudje že zgodaj začeli uporabljati različne postopke. Tako hrane ne shranjujemo le v pločevinkah, pač pa jo konzerviramo tudi s sušenjem, dimljenjem, soljenjem, vlaganjem, zamrzovanjem in vkuhavanjem.

Preberi članek na povezavi in poveži, da bo prav.

Preveri

Pot okoli sveta

Poleg konzerviranja hrane, ki je omogočilo dolgotrajno shranjevanje živil, je velikansko prelomnico v distribuciji hrane pomenila uvedba parne lokomotive in parnika. Z razvojem transportnih sredstev, ki jih je prinesla industrijska revolucija, je konzervirana hrana lahko prepotovala na tisoče kilometrov. Niso je prodajali le na majhni krajevni tržnici, ampak po vsem svetu. Iz drugih dežel so uvažali semena, živila in živino.

Rastline, ki jih uporabljamo v naši prehrani, so začeli saditi tudi zunaj krajev njihovega izvora. Veliko rastlin je v Evropo iz Amerike pripeljal že Krištof Kolumb. Med njimi so najpomembnejše koruza, krompir in paradižnik. Najbrž si kar težko zamisliš, da krompirja še pred 200 leti v Sloveniji niso poznali. V resnici pa nam ni treba potovati v času prav do Kolumba. Še pred kakšnimi desetimi leti smo zelo veliko vrst sadja in zelenjave, ki jih danes redno videvamo v naših trgovinah, lahko pokusili le na potovanjih v daljne dežele.

Industrijska revolucija je prinesla prelomne spremembe. Ker se je število prebivalstva zelo povečalo, so morali najti učinkovitejše metode za obdelovanje zemlje in pridelavo hrane. Poljedelstvo se je mehaniziralo, stroji so opravili vse več dela pri obdelovanju polj (bili so predvsem hitrejši) in potreba po kmetovalcih in fizičnem delu na polju se je zmanjšala.

Označi, kateri od naštetih strojev so kmetijski stroji. Če ne gre, si pomagaj s povezavo.

Preveri

Poznaš tradicionalno hrano?

Velika izbira hrane, ki jo najdemo na policah trgovin in prihaja iz drugih dežel, pa ima tudi pasti. Povečano število alergij, s katerimi se srečujemo, je velikokrat povezano prav s tem, da uživamo tujerodno hrano, na katero naše telo še ni prilagojeno.

Tradicionalni slovenski zajtrk je akcija, ki opozarja ravno na pomen doma pridelane hrane in domače samooskrbe. Poglej prispevek Infodroma in odgovori na vprašanje.

Kaj od naštetega ne spada v tradicionalni slovenski zajtrk?

Preveri

Kaj so pesticidi?

Pridelava hrane je torej velika gospodarska panoga, ki vključuje učinkovito obdelavo tal z najsodobnejšo mehanizacijo, uporabo pesticidov, vzgojo novih sort na tradicionalen način s križanjem in žlahtnjenjem ali vzgojo gensko spremenjenih rastlin, pridelavo semen in prodajo pridelkov. Z uporabo kemičnih sredstev, kakršni so pesticidi, se je prozvodnja poljščin zelo povečala, vendar zaradi nepremišljene uporabe kemikalij visoko ceno plačuje okolje.

In kaj sploh so pesticidi? To so snovi za privabljanje in nato uničenje katerega koli organizma, ki povzroča škodo koristnim organizmom, vključno s poljščinami. S pesticidi na primer v nekaterih predelih sveta uničujejo komarje, ki prenašajo malarijo in številne viruse. Prav tako z njimi zaščitimo domače živali pred bolhami. Nekateri pesticidi delujejo tudi kot snovi za odvračanje živali, da bi se hranile s poljščinami. Kljub očitnim koristim pesticidov pa so posledice delovanja nekaterih zelo slabe, saj so lahko zelo strupeni za človeka in druge organizme.

Preberi razlago na povezavi in poveži, da bo prav.

Preveri

Gensko spremenjeni organizmi

Poleg pesticidov večjo odpornost rastlin proti škodljivcem zagotavlja tudi gensko spreminjanje rastlin. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki z genetskimi metodami vzgojili poljščine, ki so lahko uspevale v popolnoma drugačnem okolju, kot so prvotno. Desetletje zatem so genetiki in biotehnologi kombinirali dedne lastnosti in vzgojili hibridne (mešane) sorte rastlinskih vrst, ki so zelo odporne proti škodljivcem in boleznim ter dajejo veliko pridelka. Gensko spreminjanje poljščin je v polnem razmahu, poglejmo, kaj sploh je.

Gensko spremenjeni organizem je organizem, v katerega z uporabo sodobnih metod genskega inženirstva vnesemo točno določen gen za točno določeno lastnost iz drugega organizma. Tako je bilo spremenjenih že veliko poljščin, predvsem koruza, oljna repica in soja. Največkrat so spremenjene tako, da so odporne proti herbicidom (pesticidi proti plevelu) ali žuželkam. Pri slednjih se zmanjša uporaba insekticidov (pesticidi proti žuželkam).

Zelo znan primer genskega eksperimentiranja je tudi ovca Dolly. To je prvi sesalec, ki so ga ustvarili z nespolnim razmnoževanjem – iz celice mlečne žleze odrasle ovce.

Takemu postopku, ki se mimogrede v poljedelstvu uporablja že dlje časa, rečemo .

Preveri

Negativni vpliv na okolje

Vse pomembne izboljšave v poljedelstvu so dolgoročno spreminjale človekovo okolje, in sicer ne nujno na boljše. Namakanje, ki je v začetku zelo povečalo proizvodnjo hrane, je končno povsem uničilo nekatera najrodovitnejša območja.

Deli sveta, kjer so se razvile prve civilizacije, so danes večinoma spremenjeni v puščave. Čeprav so vsaj delno k temu prispevale naravne podnebne spremembe, je k nastanku puščav gotovo največ pripomogel človek z napačno rabo tal in vode.

Na poljih so se pojavili tudi drugi, človeku neželeni organizmi, kot so virusi, pleveli, glive, bakterije, žuželke, glodavci in ptiči. Ti so novo hrano, ki jo je na poljih gojil človek, začeli porabljati zase. S temi organizmi se tako širijo bolezni, škodljivci pa uničijo veliko pridelka.

Preberi članek na povezavi in označi, kateri so negativni vplivi intenzivnega kmetijstva na okolje.

Preveri

Ekološka pridelava hrane

Prav zaradi vseh negativnih vplivov, ki jih ima intenzivno kmetijstvo na okolje, se vse več kmetovalcev odloča za ekološko pridelavo hrane.

Ekološka hrana je pridelana in predelana brez uporabe pesticidov, konzervansov, umetnih arom, barvil in gensko spremenjenih organizmov. Rastline rastejo na tleh, ki niso izčrpana zaradi intenzivne pridelave. Poleg zagotavljanja varne in zdrave hrane si ekološki kmetovalci prizadevajo tudi za varstvo okolja ter dobrobit živali in spodbujajo biotsko raznovrstnost, ki temelji na sobivanju z naravo, ne na delovanju proti njej.

V korak z ekološko naravnanostjo in skrbjo za okolje gre seveda tudi ločevanje odpadkov. Preizkusi svoje znanje in pravilno razvrsti odpadke. Pomagaš si lahko s povezavo.

Počisti

odslužena lepenka

prazen tetrapak soka ali mleka

čajna filter vrečka

prazna steklenička parfuma

iztrebki malih živali in mačji pesek

Legenda: modri zabojnik = papir, karton; beli zabojnik = steklo; rumeni zabojnik = embalaža; zeleni zabojnik = mešani gopodinjski odpadki; rjavi zabojnik = kuhinjski, biološki odpadki

Preveri

Integrirana pridelava hrane

Posebna oblika sodobne kakovostne in zdrave pridelave hrane je do narave prijazna integrirana pridelava. Ta delno vključuje tudi ekološko pridelavo. Pri integrirani pridelavi uporabljajo naravne vire in mehanizme, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi. Čeprav je prednost pri integrirani pridelavi uporaba naravnih ukrepov, je dovoljena tudi uporaba umetnih gnojil in škropiv, vendar je omejena na najnujnejšo količino. Pri integrirani pridelavi ne uporabljajo gensko spremenjenih organizmov in pospešujejo ter ohranjajo biotsko raznovrstnost.

Preberi brošuro na povezavi in označi, zakaj je med drugim pomembna biotska raznovrstnost.

Preveri

Paradižniki in marljivi čmrlji

In kdo ima v poljedelstvu eno pomembnejših vlog? Drobni brenčeči opraševalci! Ti so doma tudi v prekmurskih rastlinjakih, v katerih pridelujejo paradižnike (v tem predstavitvenem videu izveš, kako deluje rastlinjak). Črmlji seveda niso imuni proti dišečim paradižnikovim cvetovom. Njihovo močno drgetanje omogoči, da se s prašnikov (moškega dela cveta) sprosti oblak cvetnega prahu, ki se prenese na ženski del cveta. Nekaj cvetnega prahu obstane na čmrljevem telesu in se prenese na drugo rastlino.

Jej lokalno!

Lokalno pridelani paradižniki (kakor vsa druga hrana, ki jo pridelajo na naših teh) pa so še posebej pomembni. Dozorijo namreč na rastlinah, kar ni tako samoumevno, kot si morda predstavljaš. Veliko plodov s polic naših trgovin namreč oberejo veliko prej, kot ti dozorijo, saj morajo včasih z različnimi transportnimi sredstvi prepotovati pol sveta, da pridejo do nas. Zato okoljevarstveniki opozarjajo na pomen lokalno pridelane hrane. Hrana (sadje in zelenjava), ki do nas potuje iz daljnih dežel, ne more razviti polnega okusa, zaradi transporta pa pusti tudi velikanski ogljični odtis.

Preberi opis na povezavi in označi, kaj je ogljični odtis.

Preveri

Kako nahraniti milijarde ljudi?

Spoznali smo, da potrebujemo za prehranjenost svetovnega prebivalstva veliko (pravzaprav ogromno!) hrane. Če je v času neolitske revolucije na Zemlji živelo okoli milijon ljudi, nas je v začetku 21. stoletja že več kot 7,2 milijarde. Ta številka naj bi po nekaterih ocenah leta 2050 lahko dosegla že 10 milijard!

Zato je eno najpomembnejših vprašanj današnjega časa, kako vsem ljudem zagotoviti dovolj hrane. Že danes veliko delov sveta ogroža lakota. Ta je posledica premalo pridelane hrane, velikokrat tudi zaradi predolgo trajajočih vojn. V razvitih delih sveta pa imamo hrane preveč in bi jo zdaj še lahko prenesli tja, kjer je primanjkuje. Pomisliš kdaj, koliko hrane zavržemo?

Preberi prispevek o zmanjševanju odvržene hrane in označi, kaj lahko narediš, da je bo v smeteh pristalo čim manj.

Preveri

Agriculture

Agriculture is another word for farming. It means raising food for people to eat, and making sure it gets to markets clean, safe and fresh. Farming is known to have been practiced for at least 10,000 years. In fact it is one of the oldest professions on earth! The first cities developed because of farming. Having fields meant that people didn’t need to move in search of food. Nowadays most labour is mechanized. In the past, however, farmers used their hands and simple tools.

Agriculture produces grain, vegetables, meat and dairy products. Look at the pictures. What do they show? Match the pictures with the correct word.

Počisti

grain

dairy products

vegetables

meat

Preveri

Agrikultur

Agrikultur ist ein anderes Wort für Landwirtschaft. Es bedeutet Anbau der Nahrung für die Menschen. Agrikultur sichert auch, dass diese Nahrung sauber, essbar und frisch auf den Markt kommt. Man weiß, dass Landwirtschaft schon mindestens 10 000 Jahre präsent ist. Sie ist eigentlich einer der ältesten Berufe auf der Welt! Die ersten Städte entwickelten sich aufgrund Landwirtschaft. Die Menschen hatten Felder und das bedeutete, dass sie nicht mehr wandern mussten, um das Essen zu finden. Heutzutage ist die Bauernarbeit meistens mechanisiert, aber in der Vergangenheit benutzten Bauern für die Arbeit ihre Hände und einfache Werkzeuge.

Agrikultur erzeugt Getreide, Gemüse, Fleisch und Milchprodukte. Sieh dir die Bilder an. Was zeigen sie? Verbinde das Bild mit dem richtigen Wort.

Počisti

das Getreide

das Milchprodukte

das Gemüse

das Fleisch

Preveri

Kratka jezikovna vaja

Toliko govora o hrani, da ti gotovo že kruli v želodcu! Še kratka jezikovna vaja in zmaga je tvoja. Kako dobro poznaš izreke o hrani? Preizkusi svoje znanje in poveži, da bo prav!

Preveri