Zagonetni in skrivnostni

Zdravo! Pred tabo je učna pot o labirintu. Še več, ta pot je tudi sama labirint! Nam slediš?

Labirinti, ki se pojavljajo po vsem planetu in v vsej zgodovini, so že od nekdaj zvezani z mnogoterimi pomeni: s srečo, odrešitvijo in dobrim, a hkrati tudi z nelagodjem, smrtjo in zlim. Polžasto zavite poti so izzivalne in skrivnostne – labirint, ki pogosto nastopa v obliki uganke, prinaša razburjenje in strah, a tudi olajšanje, ko ugotovimo, da smo izbrali pravo pot in prispeli na cilj.

Naprej

Labirinti za vsakogar in za vsak dan

Se ti včasih zazdi, da se, preden odkriješ pravi podatek, med brskanjem po spletu kar izgubiš v poplavi vseh vsebin? No, mimogrede izveš tudi ogromno koristnega, a dejstvo je, da se moraš do želenega skozi kopico begajočih podatkov prebiti čisto sam. Labirinti so pravzaprav prispodoba odkrivanja, umevanja in raziskovanja. Pomisli na znanstvenike, ki na poti do velikega odkritja, torej pravega cilja, morajo prehoditi neskonočno slepih poti in mrtvih rokavov.

Tudi ta učna pot je polna ugank in vijug v obliki spletnih povezav. Nikar se jih ne ustraši, kar pogumno jih uberi (no, klikni), vodile te bodo do cilja – in če se ti nasmehne sreča, morda osvojiš tudi nagrado.

Bodi radoveden, uživaj v izgubljanju in odkrivanju! Gremo se »labirintanje«!

Naprej

Nepovabljenim vstop prepovedan

Tudi nekatera mesta in gradnje imajo na sebi nekaj begajočega, celo »labirintnega«, čeprav nimajo klasičnih polžasto zavitih poti. Že v preteklosti so graditelji radi zapletli ulice mest, saj so s tem zmedli sovražne tujce ali pa zaščitili najdragocenejše zaklade v stavbah s številnimi begajočimi in navideznimi potmi. V Keopsovi piramidi v Egiptu tako arheologom še do danes ni uspelo odkriti vseh slepih rovov, ki varujejo faraonske zaklade.

V filmu so predstavljene piramide in še nekateri arhitekturni dosežki starih Egipčanov. Kaj pravzaprav so egipčanske piramide?

Preveri Nazaj na ogled filma

Skrivnost Keopsove piramide

Arheologe že dolgo begajo zazidani hodniki Keopsove piramide, zato so izdelali mini robota, s katerim so nameravali raziskovati hodnike, nedostopne človeški nogi. Iz kraljičine sobane (v Keopsovi piramidi je pokopana tudi njegova žena) pelje več zazidanih hodnikov, po katerih se je odpravil robotek. V filmu na tej spletni strani si lahko podrobneje ogledaš robotkovo potovanje v notranjost Keopsove piramide.

Kaj meniš, kaj je skrivala Keopsova piramida, da so se graditelji odločili, da zgradijo več hodnikov, nekaj od teh pa celo zazidajo?

Preveri

Ohranjen le v zapisih

Prvi zapis o labirintih izvira iz 5. stoletja pred našim štetjem. Avtor pripoveduje o labirintu na severu Egipta, ki naj bi nastal po ukazu dvanajstih faraonov. Želeli so, da se oblast dvanajstih okrožij, na kolikor so prej razkosali ozemlje Egipta, združi v kolosalni zgradbi, skupni grobnici, ki bi med potomce širila zgodbo o močnih in uspešnih vladarjih.

Zgradba je imela tloris labirinta. Dvanajst pokritih dvorišč – za vsako faraonovo glavo eno – je bilo razdeljenih na 3000 sob, med seboj ločenih s hodniki in stebrišči. Zamotan klobčič prehodov je bil past za vsakogar, ki bi si drznil po labirintu potikati sam in brez vodiča, nemara da bi ga celo oskrunil ali okradel. Graditelji so tloris grobnice še malce bolj zapletli, saj so jo zgradili v dveh nadstropjih, podzemnem in pritličnem, kompleks pa je krasila tudi piramida, dostopna le skozi podzemne hodnike. Na posnetku si lahko ogledaš digitalno animacijo mavzoleja.

Klikni na povezavo in ugotovi, kateri znani starogrški zgodovinar je avtor najstarejšega zapisa o labirintih.

To je:

Preveri

Zmenek s pošastjo v labirintu

Kreta je otok v Sredozemskem morju, na katerem je 3000 let pred našim štetjem živela skrivnostna minojska civilizacija. O Minojcih ne vemo veliko. Strokovnjakom še vedno ni uspelo razvozlati zapisov v linearni pisavi A, zato nam minojsko kulturo razkrivajo le ostanki mest, ruševine palač in izkopani predmeti. Še posebej zanimivi so novci z upodobitvami labirinta. To obliko labirinta, ki ga umetnostni zgodovinarji štejejo za prvi resni labirint, imenujemo kretski ali klasični labirint.

Kretski labirint naj bi zgradil stavbenik Dedal, ki se je zgledoval po egipčanski labirintni grobnici in minojski palači Knosos. Dedalov labirint je sicer tesno zvezan z mitološko zgodbo o Tezeju in Minotavru, a ker arheologi doslej še niso našli ostankov labirinta, lahko le ugibamo o njegovem resničnem obstoju.

Izročilo pravi, da je Dedal labirint zgradil na ukaz kralja Minosa, po katerem ljudstvo tudi imenujemo Minojci. Kralj je v središče labirinta naselil Minotavra, stvor s človeškim trupom in bikovsko glavo. Vsakih devet let mu je podaril »slasten« obed, sestavljen iz sedmih mladeničev in mladenk, ki so jih morali žrtvovati Atenci zavoljo miru z Minojci. A Tezej, sin atenskega kralja in ena od žrtev, se je uprl. Odločil se je, da bo razrešil zagonetne poti labirinta in pošast ubil. Brez zvijače seveda ni šlo. Pomagala mu je Ariadna, Minosova hči, ki mu je podarila meč in klobčič prediva, ki ga je odmotaval po poti in se po njegovi sledi varno vrnil domov. Na povezavi si lahko prebereš tudi daljšo različico mita.

Ariadnina nit je besedna zveza, ki jo uporabljamo, tudi ko ne govorimo o Tezeju in Minotavru. S pomočjo povezave obkljukaj, kaj v prenesenem pomenu označuje Ariadnina nit.

Preveri

V Palači dvoreznih sekir

Minojci so živeli v mestnih naselbinah, središče političnega, kulturnega in verskega življenja pa so bile mestne palače. Te so bile zares veličastne, mesto Knosos, denimo, se je ponašalo s palačo z več kot 1000 sobanami!

Razporejenost prostorov v palači Knosos je bila zapletena in je spominjala na labirintni tloris egipčanske grobnice dvanajstih kraljev. A strokovnjakov, ki so ruševine palače odkrili konec 19. stoletja, ni presenetila le prepletenost soban, pač pa so osupnili tudi nad opremljenostjo in okrasjem. Veliko radovednost je vzbudil motiv dvostranske sekire, ki je upodobljen po vsej palači, na stenah, freskah in vazah; očitno so imele sekire v minojski kulturi poleg uporabne funkcije tudi simbolni pomen. Zaradi pogostega pojavljanja sekir bi jo lahko poimenovali kar Palača dvoreznih sekir, v minojskem jeziku pa Labyrinthos. Aha, se ti že svetlika povezava?

Torej: labrys je star izraz za dvostransko sekiro, ki so ga poznejše generacije Grkov in Rimljanov posvojile in z njim poimenovale sisteme krožnih ali prepletenih poti, ki lahko vodijo do središča. Torej to, kar danes poznamo kot labirint.

Veliko jezikov je posvojilo izraz labirint. Katero sopomenko za besedo labirint pa ima slovenski jezik? Pomagaj si s povezavo.

Preveri

Na ogled le bogovom

Dvomimo, da bi se pred našim štetjem med ljudmi različnih celin pretakale ideje. Atlantski ocean je prostran in za tiste čase domala nepremagljiv, zato še toliko bolj preseneča, da se labirinti sočasno pojavljajo tudi v Južni Ameriki.

V pusti pokrajini Nazca v Peruju se na 500 kvadratnih kilometrih razprostirajo ogromni geometrični in spiralni liki. Črte so tako dolge, da so osmišljene šele s ptičje perspektive, ko se pred nami razodenejo liki različnih živali, rastlin in dvoglavih bitij. Velikanske figure so narisane tako, da imajo vhod v risbo, zato jih imajo znanstveniki za enostavne labirinte. Risbe so izdelali Indijanci Naski, ki so 500 let pr. n. št. živeli v delu Peruja, okoli leta 500 pa izumrli brez kakršnega koli zapisa v svojem jeziku. Morda so puščavske risbe nastale iz verskih razlogov, za bogove na nebu, saj liki postanejo razločni šele, ko jih opazujemo iz zraka.

Na slikah so črte Nazca, ki tvorijo različne like. Prepoznaš katero izmed živali? Poskušaj povezati ime živali s sliko, na kateri je upodobljena. Pomagaj si s povezavo.

Počisti

opica

pajek

kondor

Preveri

Pasti za morske duhove

Kako se spopasti z grozno vremensko napovedjo, ki ribiče sili v slab ulov in revščino? Danes bi se je lotili s sodobno opremljeno in super varno ribiško ladjo, nekoč pa so za to imeli labirinte.

V Skandinaviji, vzdolž Severnega in Baltskega morja, je odkritih nešteto labirintov, izdelanih iz prodnikov ali manjših skal. Nastali so v 13. stoletju ali že prej. Bližina morja namiguje na to, da so jih gradili in uporabljali ribiči, mornarji ali vaščani v upanju, da bodo z njimi ukrotili (ali ujeli) zlovešče morske duhove, pošiljatelje slabega vremena in dosegli bogat ulov.

Kako imenujemo predmet, za katerega verjamemo, da ima čarobno moč in da nam prinaša srečo? Klikni na povezavo in odgovor vpiši v prazno okence.

To je .

Preveri

Labirintne igre za male in velike

Med angleškimi in skandinavskimi labirinti najdemo tudi take, ki jih povezuje sorodnost v imenu. Trojeborg, Tröborg, Troy town, Walls of Troy … ti ob besedah pocinglja povezava na ime nekega mesta? Starega in zakopanega v ruševine? Pravilen odgovor je seveda Troja!

Povezavo s Trojo strokovnjaki razlagajo na dva načina. Nekateri so mnenja, da naj bi bilo obzidje Troje sila zapleteno in zgrajeno kot blodnjak prehodov, da bi se morebitni sovražniki in neznanci zlahka izgubili. »Trojanski« labirinti bi bili lahko poimenovani tudi po igri, ki se je odvijala znotraj blodnjaka. Vse, kar vemo o njej, je, da naj bi konji nosili udeležence, kot to opisuje Vergil v epu Eneida, v katerem so zbrane dogodivščine junaka Eneja po končani trojanski vojni.

Sledeče vprašanje se navezuje na Trojo. Kateri starogrški pisatelj pa je opisoval Trojo kot prizorišče bitke med Grki in Trojanci?

Preveri

Labirinti kot obredno plesišče

V Evropi so labirinte velikokrat uporabljali kot prizorišče obrednih plesov, a o tem poznamo le drobce dejstev in le v obliki ljudskega izročila.

Na Finskem je ohranjena stenska slika labirinta iz 15. stoletja z dekletom v središču – oglej si prvo sliko na tej tuji spletni povezavi – od koder naj bi jo rešil mladenič. Običaj reševanja deklet iz labirintov so imenovali devičji ples, poznali so ga tako na severu Evrope kot tudi v Sredozemlju in celo v Indiji. Ženska je nekoč poosebljala rojstvo, pomlad, življenje in svetlobo, zato so bili ti obredi povezani tudi s spomladansko vrnitvijo rodovitnosti, z rituali, s katerimi so predniki klicali pomlad, sonce in bogat pridelek.

Tudi slovensko izročilo omenja ples, v katerem so se plesalci po »polžasto« zavijali in odvijali, povezan je s temo, podzemljem, smrtjo, a hkrati tudi s plodnostjo.

Vprašanje iz mitologije! Katera od spodnjih bajeslovnih ali mitoloških bitij v slovenskem okolju preganjajo zimo ter napovedujejo življenje, plodnost in pomlad? Obkljukaj pravilne odgovore.

Preveri

Srednji vek: vse poti vodijo v labirint

Stari Rimljani so poustvarjali kretski oziroma klasični tip labirinta z motivi iz Dedalovega labirinta, denimo mozaik blizu Cremone v Italiji prikazuje Tezeja, ki ubija Minotavra v središču labirinta. Ko so se z labirintom seznanili kristjani, so ga prilagodili svoji, krščanski veri: pot po srednjeveškem labirintu je postala pot do očiščenja, pot do boga.

Oblike srednjeveških labirintov (o oblikah labirintov podrobneje v nadaljevanju) so pogostejše od 10. stoletja naprej, sprva kot risbe v rokopisih in okrasje na stenah italijanskih cerkva. Do 13. stoletja se je srednjeveški tip razširil še v Francijo in postal značilna oblika labirintov južne in zahodne Evrope tega obdobja. Med lepšimi in znamenitejšimi zgledi srednjeveškega labirinta je labirint v francoski katedrali v Chartresu. Po njem imenujemo celo tip labirinta – labirint Chartres, ki ga pogosto zasledimo v romanskih in gotskih cerkvah. Nam bližnji primerek labirinta Chartres je v baziliki San Vitale v Raveni, ki si ga lahko ogledaš na posnetku.

Labirint kot simbol očiščenja so pogosto oblikovali na cerkvenem tlaku, da so ga verniki pred vstopom v središčni del cerkve prečili in se tako duhovno »pripravili« za svet prostor. Ker so labirinte v cerkvah včasih tudi prehodili ali kleče preplazili, so jih imenovali jeruzalemska pot.

Klikni povezavo in ugotovi, zakaj so jih poimenovali jeruzalemska pot. Med spodnjimi trditvami označi pravilen odgovor.

Preveri

Koliko nas je in kakšni smo?

Labirinti se niso razvijali le pomensko, v smislu, da so simbolizirali vedno več idej in pojmov, pač pa so od nastanka naprej tvorili tudi raznolike oblike. Poznamo več tlorisov ali tipov labirintov.

Klasični labirint (na tej tuji povezavi si oglej le slike) je običajno krožne oblike z istim vhodom (začetkom) in izhodom (koncem). V klasičnem labirintu do središča in nazaj krožimo le po eni poti. Klasični labirint ima lahko tri, sedem ali več obhodov in velja za najstarejšo obliko labirinta, ki jo poznajo po vsem svetu.

Rimski labirint (na tuji povezavi si oglej slike) so razvili stari Rimljani, ki so klasični labirint nadgradili. Polje so razdelili na simetrične četrtine, poti v labirintih pa niso več krožne, ampak prelomljene (pravokotne) in tvorijo obliko med seboj povezanih meandrov. Najpogostejši so kvadratni in pravokotni, redkejši so okrogli.

Srednjeveški labirint (na povezavi si oglej le slike) ima različno število obhodov, teh je najmanj šest in največ petnajst. Tloris je razdeljen na štiri enake dele ali četrtine. Poznamo okrogle, osmerokotne in kvadratne. Labirint Chartres je vrsta srednjeveškega labirinta z enajstimi koncentričnimi (istosrediščnimi) krogi.

Poskusi povezati spodnje slike tlorisov s tipi labirintov, ki jim pripadajo. Lahko si pomagaš s slikami na tej tuji spletni strani.

Počisti

klasični labirint

rimski labirint

srednjeveški labirint

Preveri

Odeti v zeleno

V 16. stoletju, ko so vsi navdušeno sadili dišavnice in okrasno grmičevje v karseda najpopolnejših oblikah, so postali priljubljeni zeleni labirinti. Moda blodnjakov iz žive meje, ruše (trave) in nizkega grmičevja se je razširila po vsej Evropi; bili so del parkov, razkošnih dvorcev in palač.

Ti blodnjaki nimajo simbolnega pomena starih labirintov, a nas očarajo s svojo zapletenostjo: novost tistega časa so bili labirinti z več kot eno potjo, dodajali pa so tudi slepe poti, ki so se končale kar sredi labirinta. Pojavili so se labirinti, ki imajo več vhodov in izhodov.

Klikni na povezavo in ugotovi, komu so bili namenjeni renesančni in baročni zeleni labirinti. Izberi pravilen odgovor.

Preveri

Nenavadnih oblik

Domišljija ustvarjalcev zelenih blodnjakov je močno presegla tradicionalne geometrijske vzorce starih labirintov. Najstarejši britanski labirint iz žive meje Hampton Court ima obliko trapeza in je v primerjavi s sodobnejšimi kratek, saj ima le 800 metrov potk. Privlačnost zelenih labirintov ni usahnila niti do danes – radi si izmišljujemo zanimive tlorise, kot ga ima denimo trenutno najdaljši britanski labirint Longleat, in uporabljamo neobičajne materiale – oglej si havajski labirint iz ananasa.

Pojavljajo se tudi blodnjaki brez središča, starejši zgled takega labirinta je bil nekoč posajen v okrasnih vrtovih versajskega parka. Krasilo ga je 39 vodometov, ki so brizgali vodo iz bližnje Sene ter sprehajalce razveseljevali z vklesanimi prizori iz Ezopovih basni. Poti so bile speljane tako, da je obiskovalec vsak vodomet obiskal natanko enkrat. Seveda, če ni ubral katere izmed bližnjic in se izgubil.

Vprašanje iz francoske zgodovine! Kateri francoski kralj je dal zgraditi versajske vrtove? Pomagaj si s povezavo in obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

V vlogi ščita

Labirint je lahko simbol obrambnega sistema in kot tak napoveduje navzočnost nečesa dragocenega. Lahko ima vojaško funkcijo za obrambo mesta, vasi, grobnice, zaklada; dostop dovoljuje le tistim, ki poznajo načrte. Mesta Jeriha, Benetke in Troja so zapletena v blodnjak ulic in slepih izhodov.

Vsa tri mesta so nastala ob morju in vsa tri naj bi bila zaščitena z mestnim obzidjem. Domnevna Troja je danes mesto arheoloških izkopanin, Benetke pa so eno izmed najbolj turistično obiskanih italijanskih mest.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kdo živi v Jerihi danes. Obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Labirinti navdihujejo tudi umetnost in obrt

Tematika labirintov v umetnosti je stara toliko kot najstarejši labirinti. Staroveške kulture so v umetniško upodabljanje blodnjakov rade vpletale duhovni in božji pomen (spomni se risb Nazca), antični umetniki so središča blodnjakov pogosto okrasili z motivi iz mita o Tezeju in Minotavru, v srednjeveški umetnosti pa so jih bolj ali manj nadomestile osebe iz Svetega pisma.

Oglej si slike na levi. Poveži jih z ustrezno razlago na desni in dobil boš opise umetniških predmetov, ki so imeli upodobljene labirinte.

Počisti

Na skalah Val Camonica v Italiji so v vrsti v skalo vklesanih figuric in likov našli tudi labirint.

Labirinti se pojavljajo v lončarstvu, na glinenih vrčih ali pa so kot vzorec vpleteni v košare.

V slikarski umetnosti: labirint kot simbol skrivnostnosti krasi obleko moškega, ki ga je v 16. stoletju naslikal umetnik Veneto.

Srednjeveški iluminatorji so labirinte risali v rokopisne knjige.

Stari Rimljani so labirinte prenesli v mozaik, od Grkov pa prevzeli upodabljanje motiva Minotavra.

Preveri

Po sledeh labirintov v sodobni umetnosti

Po tematiki labirintov rada poseže tudi sodobna umetnost. Labirinti so vir številnih umetniških sporočil in idej, lahko so prispodoba neurejenega sveta, simbolizirajo zapleteno vijugo človeškega življenja ali poudarjajo vračanje k bistvu (središču) našega obstoja …

Sodobni ustvarjalci z uporabo zrcal v labirintih pomnožijo poti, nešteto lažnih in navideznih preslikav pa še poveča učinek zbeganosti in oteži iskanje pravega cilja. Zmedo v ogledalnem labirintu zelo šaljivo prikaže odlomek s Charliejem Chaplinom.

Kaj meniš, je orientacija v labirintu iz stekla enostavnejša? Če jasno vidimo cilj in pot, se zato manj motimo? In kakšen je sprehod po labirintu kock, ki spominjajo na nagrobnike? Oglej si posnetek.

Labirint, ki si ga videl na povezavi, je spomenik, ki so ga Nemci postavili v Berlinu kot opomnik holokavstu. Sestavlja ga 2711 kamnitih blokov z vklesanimi imeni 3,5 milijona judovskih žrtev med drugo svetovno vojno. Obiskovalec interaktivno doživi umetnino, saj si jo lahko ogleda le tako, da se sprehodi po labirintu med granitnimi kockami. A sprehod je le navidezno urejen, v obiskovalcih vzbuja občutek nelagodja in tesnobe. Spomenik naj bi simboliziral organizirani svet nacistične Nemčije, ki je izgubil stik s stvarnostjo.

Labirint iz kamnitih stel je postavljen v spomin žrtvam holokavsta. Kaj je holokavst?

Preveri

Kaj pa film, književnost in gledališče?

Labirinti so s svojo skrivnostnostjo in obilico možnosti za zapletanje zgodb zagotovo zanimivi tudi za režiserje in pisatelje. Premagovanje labirintov v filmih ali knjigah postavlja glavne junake pred najrazličnejše preizkušnje – premagovanje nevarnih ovir pogosto vključuje tudi premagovanje samega sebe in svojih notranjih strahov.

V mladinskem pustolovskem filmu Labirint mora 13-letna Sarah premagati težko prehoden blodnjak, v katerem mrgoli izmišljenih bitij, da reši bratca, ki ga je ugrabil škratji kralj Jarret. Oglej si napovednik filma v angleščini.

Alica iz Čudežne dežele je v filmu Tima Burtona zdaj že odrasla in na pol poti, da postane žena in mati. Med ceremonijo, ko naj bi se zaročila z neprivlačnim in snobovskim snubcem, zagleda znanca iz svoje mladosti, Belega zajca v telovniku, ki v tačkah menca žepno uro. Vedoč, da se ji iztekajo zadnje ure, preden bo oddana v zakonski stan, se požene za zajcem. Pot jo vodi preko vrtnega labirinta, ki v filmu simbolizira potovanje v vzporedni pravljični svet oziroma most med svetom odraslih in svetom otroške domišljije, nemogočega in fantastičnega.

Zanimiva je gledališka predstava Labirint trenutkov, ki jo je pred nekaj leti uprizarjalo lutkovno gledališče FRU-FRU. Na povezavi si preberi opis predstave in pravilno odgovori na vprašanje. Kaj je cilj predstave?

Preveri

Mysterious labyrinths

Labyrinths are not just an intellectual game from a magazine. We can find them in various areas of everyday life. They were known in Ancient Greece. Have you heard about the frightful monster Minotaur and the courageous Theseus?

The origins of some cities are connected with labyrinths; roads full of twists and turns served as protection from intruders. Labyrinths are part of religious symbolism; they are used as decorative elements in art, and are popular as outdoor green areas people find peace in.

Which type of labyrinth was mostly used during the Middle Ages?

Preveri

Geheimnisvolle Labyrinthe

Labyrinthe sind nicht nur Gedankenspiele in Zeitschriften – man findet sie auch in verschiedenen Bereichen im Alltag. Schon die alten Griechen kannten sie. Habt ihr schon von dem schrecklichen Monster Minotaurus und dem tapferen Theseus gehört? Die Entstehung von einigen Städten ist mit Labyrinthen verbunden: die kurvigen Straßen haben die Bewohner vor Eindringlingen geschützt. Man benutzt sie als dekorative Elemente in der Kunst und sie sind beliebt als grüne Flächen im Freien, wo Menschen ihre Ruhe suchen.

Welcher Typ von Labyrinthen war im Mittelalter am populärsten?

Preveri

Odkrij slovenske labirintne poti

Labirinte najdeš tudi v Sloveniji! Rižanski labirint v slovenski Istri je kamnit in izdelan po zgledu labirinta v katedrali v Chartresu. Graditelji poudarjajo njegov duhovni vidik, a obenem vabijo k obisku vse, ki jih zanima zgolj kultura labirintov, za piko na i pa si tam lahko ogledaš zavarovane živalske vrste: jegulje, rake primorske koščake, netopirje, metulje, žabe …

Blejski labirint je zasnovan kot zabaven in poučen naravni park. Poti treh labirintov, koruznega, gozdnega in travniškega, vključujejo točke, kjer odgovarjaš na uganke in spoznavaš naravo.

Zadnji izziv! Katere od spodnjih trditev držijo za labirinte?

Preveri