Za dve suhi ribi, prosim!

Suhi ribi? Veseli šoli morda kruli v želodcu in misli le na hrano? Jo je potegnilo v vrtinec predpraznične norije in že meša pojme? Ne, brez skrbi, le o denarju premišljujemo. Veš, da so nekoč na Islandiji plačevali s posušenimi ribami? Drugod so kot plačilno sredstvo uporabljali školjke, kamne, puščice, žeblje, krzno, sol, odeje, kose kovin, merice žita in še kaj. Denar ima vsekakor pestro zgodovino. Poglejmo!

Naprej

Življenje brez denarja?

Skoraj nemogoče si je predstavljati življenje brez denarja, z njim plačujemo stvari, ki jih potrebujemo. Denar ni le tisti bankovec za pet evrov, ki ga morda čuvaš v žepu, da si boš z njim kupil čokolado in žvečilni gumi. Je predvsem z dogovorom sprejet predmet ali zapis, s katerim nekaj kupiš ali poplačaš dolgove. Ima jasno določeno vrednost, ki ji vsi zaupamo, zato smo denar sprejeli kot menjalno sredstvo. Denar tudi shranjujemo (varčujemo) in ga porabimo pozneje.

Se ti ne da do trgovine? Ni problema, danes to urediš tako, da vstopiš v spletno trgovino, s spletnega bančnega računa nakažeš denar, po možnosti naročiš dostavo in izdelek je pri tebi en dva tri. Nekoč, davno pred iznajdbo denarja, pa so ljudje stvari, ki so jih imeli, zamenjevali s stvarmi, ki so jih potrebovali. Kmet je vrečo krompirja predal ribiču, ta mu je v zameno ponudil nekaj rib in oba sta bila zadovoljna. Temu rečemo blagovna menjava.

Naprej

Lažji kot vreča kovancev!

Prvi bankovci so se pojavili iz čisto praktičnih razlogov. Kovanci so bili – še posebej v večjih količinah – preprosto pretežki, da bi jih nosili naokrog. Papirnata potrdila (vrednostni papirji) so bila torej le nadomestilo za kovance ali druge predmete, ki so jih uporabljali kot menjalno sredstvo.

V filmu si izvedel razloge, zaradi katerih so ljudje na papirnati denar gledali z nezaupanjem. Med spodnjimi odgovori obkroži dva pravilna.

Zakaj je prvi papirnati denar naletel na toliko nezaupanja?

Preveri

Nazaj na ogled filma

Prvi bankovci nastanejo na Kitajskem

Papirnati denar se je prvič pojavil na Kitajskem. Prvi zametki segajo že v 9. stoletje, ko se je v nekaterih predelih Kitajske pojavil t. i. leteči denar (bil je tako lahek, da ga je iz rok zlahka odpihnilo). To so bila potrdila trgovcev, da imajo denar shranjen. Tak način plačevanja takrat še ni bil v splošni rabi.

Uradno so Kitajci z bankovci plačevali od 10. stoletja naprej, ko so jih med vladavino dinastije Song (960–1279) začeli uporabljati bogati trgovci iz province Sečuan. Prvi papirnati denar v zgodovini se je imenoval jiaozi, nad kitajskim papirnatim denarjem pa je bil navdušen tudi beneški trgovec in raziskovalec Marco Polo, ki je v 13. stoletju potoval po tistih krajih.

Prav nič nenavadnega ni, da se je prvi papirnati denar pojavil na Kitajskem, saj so tam že v 2. stoletju izdelovali papir, podoben današnjemu, in ga približno pet stoletij skrivali pred preostalim svetom. Vest o pomembnem izumu se je z vzhoda razširila na zahod po zaslugi svilne poti, pomembne trgovske poti, ki je nekoč povezovala Kitajsko in Evropo.

Kdaj se je papirnati denar uveljavil v Evropi?

Preveri

Po svilo do Kitajske!

Z denarjem je povezano trgovanje, ki lahko poteka na tvojem domu, ko ti dostavljalec prinese pico, ali na mednarodnem tržišču izdelkov. Danes lahko le z enim klikom z drugega konca sveta naročiš nove superge, nekoč pa so bile trgovske poti čisto drugačna zgodba.

Svilna pot (ki pod skupnim imenom združuje več poti, ki so potekale med Kitajsko in Evropo) je bila v 13. in 14. stoletju največja trgovska pot. Vila se je po nekaterih najbolj neprehodnih predelih našega planeta – po gorskih prelazih, oazah in karavanskih poteh. Dolga je bila približno 6400 kilometrov, ves čas pa so jo ogrožali politični nemiri in številni razbojniki, ki so ropali bogato založene karavane. Jasno, na velblodih, kamelah in konjih so trgovci prevažali svilo, začimbe, redke rastline, eksotične živali (celo leoparde!), drage kamne, tekstil, zlato in srebro ter seveda papir, smodnik, porcelan in druge dragocene izume z vzhoda.

Tovorili pa niso le izdelkov, po svilni poti so se na druge celine stekale tudi kultura, napredne ideje in žal tudi bolezni. Epidemija kuge (črna smrt), ki je izbruhnila v 14. stoletju, se je verjetno do Evrope prikradla prav po tej trgovski poti, prinesli so jo tudi pomorščaki.

Trgovanje ob svilni poti naj bi bilo najbolj varno v obdobju mongolskega cesarstva. Poglej povezavo in označi, kdo je bil veliki mongolski kan, ki se je razgasil za kitajskega cesarja, ustanovil dinastijo Jian in gostil popotnika Marca Pola.

Preveri

Namesto po kopnem na morje!

Dolgo potovanje iz Azije v Evropo seveda ni bilo mačji kašelj, zato je evropskim trgovcem odleglo, ko se je v 15. stoletju pomorska tehnologija toliko razvila, da so lahko odpluli na lastno pest raziskovat Kitajsko, ki je bila v tistem času največja država proizvajalka na svetu. Njen veliki prodajni hit sta bila porcelan in svila, na evropske trge pa so pripotovali tudi zlato in eksotične živali iz Afrike ter začimbe, čaj, tekstil in dragi kamni iz Indije.

V 16. in 17. stoletju so nastajala pomembna pristanišča, ki so bila hkrati tudi cvetoča trgovska središča. Le najbogatejši so si lahko privoščili stvari, ki jih prej v Evropi niso še nikoli videli.

Preberi članek in označi, kateri evropski pomorščak in raziskovalec je prvi priplul do indijske obale.

Preveri

Razvoj trgovine

Trgovine, v kakršne hodiš danes po kruh in marmelado, seveda ne obstajajo od nekdaj. Nekoč so se ljudje srečali in se pomenili kar na ulici, zamenjali krompir za lopato in nastala je blagovna menjava.

Če je želel trgovec povečati dohodek, je potreboval več strank, zato so postale priročne tržnice. Ljudje so imeli tam tudi več ponudbe, izdelke so lahko primerjali med seboj, predvsem pa so se učili veščine barantanja (pogajanje o ceni, še posebno slikovit primer barantanja najdeš tukaj). Tržnice so prvi znani kraji trgovanja.

Tudi sejmi (ki jih prav tako obiskujemo še danes) so bili pomemben trgovski dogodek, privabljali so trgovce od blizu in daleč. Oblike trgovin se spreminjajo glede na potrebe trga; kupuješ lahko v specializiranih trgovinah za posamezne izdelke – butikih z gumbi, kravatami ali čevlji, na primer, ali v splošnih trgovinah, ki na enem mestu prodajajo širok razpon izdelkov (trgovine na bencinskih črpalkah ali veliki trgovski centri).

Zanimiv in z nostalgijo povezan je bolšji trg. Preberi opis in označi, kaj je to.

Preveri

Plačilo, prosim!

V trgovini te na koncu vedno pričaka blagajna, zato bolje, da ti ne zmanjka »špage«! In ko smo ravno pri špagi (vrv, če slučajno ne veš!) – v preteklosti so kot denar uporabljali res zanimivo bero stvari. Kaj sploh je denar?

Denar je predmet ali zapis, ki ga uporabljamo za plačilo izdelkov ali storitev in za plačevanje dolgov. Uporablja se kot način izmenjave (menjalno sredstvo) in kot enota za izkazovanje vrednosti. Danes plačujemo z bankovci in kovanci, torej z gotovino. Pogosto prodajalcem pomolimo le plačilno kartico, ki ji pravimo plastični denar in je neposredni nadomestek gotovine. Na prodajnih mestih so nameščeni posebni aparati (POS-terminali), ki »berejo« kartice in izvajajo plačila z računov.

Včasih kaj kupimo prek spleta in znesek poravnamo z bančnim nakazilom. Takšnemu denarju, ki ga nikoli ne vidimo, ampak živi na našem računu, rečemo nevidni denar. Ljudje so še nedolgo tega plačevali s čeki – pisnimi nalogi lastnika računa, naj se določena vsota denarja izplača tistemu, ki je na čeku napisan kot prejemnik denarja. Ček sam po sebi sicer ni denar, je pa uradni dokument, s katerim prideš do denarja.

Povsem nova oblika plačevanja pa je plačevanje z virtualno valuto bitcoin, s katero lahko plačuješ storitve ali blago v nekaterih spletnih trgovinah.

Poveži fotografije s pravilnimi opisi.

Počisti

gotovina

plastični denar

nevidni denar

Preveri

Nenavadna plačilna sredstva

V preteklosti je bil v uporabi sila nenavaden »denar«. Ljudje so plačevali s predmeti, katerih vrednost je bila splošno priznana. Uporabljali so določeno vrsto školjkic, kamne, osti puščic, paličice, žeblje, krzno, bisere, ptičja peresa in še marsikaj. Poglejmo nekaj najbolj nenavadnih oblik denarja.

V Mikroneziji (otočje v Tihem oceanu) so uporabljali kamniti denar (prvi del videorazglednice v angleščini pripoveduje o tem znamenitem denarju). Ploščati in okrogli kamni s premerom več kot tri metre imajo na sredini luknjo, namenjeno drogu, s katerim so denar prenašali.

V Etiopiji so plačevali s palicami iz kamene soli, ki so jih povezali s trstom, v Sudanu so v poročnem obredju plačevali z motikami, v Mehiki s kakavovimi zrni in bakrenimi sekiricami, nekatera severnoameriška indijanska plemena so plačevala z vampumom, pasom iz školjčnih lupin, poznamo celo peresni denar iz drobnih rdečih zlepljenih peresc, ki so ga uporabljali prebivalci otoka Santa Cruz v Tihem oceanu.

Preberi uvodne besede tega daljšega sestavka in dopolni stavek.

Na Kitajskem, v Indiji, na Tajskem in v Afriki je bil kot plačilno sredstvo zelo priljubljen morski polžek .

Preveri

Prvi kovani denar

Kovani denar so ločeno druga od druge razvile tri različne velike civilizacije – Grčija, Indija in Kitajska. Kovanci so bili veliko bolj praktični kot različne oblike denarja, ki so bile v veljavi prej.

Prvi kovanci v današnjem pomenu besede so se pojavili v 7. stoletju pr. n. št. v kraljestvu Lidija (današnja Anatolija v Turčiji), njihovo sposobnost kovanja je opisoval že starogrški zgodovinar Herodot. Kovance so izdelovali iz elektrona (ali elektruma), zlitine zlata in srebra, ki se je na območju današnje zahodne Turčije pojavljala samorodno.

Poglej povezavo in dopolni stavek. Premožni lidijski kralj je prvi koval denar. Njegovo ime je prišlo v pregovorno rabo, saj za izjemno bogatega človeka rečemo, da je »bogat kot «.

Preveri

Zlatniki in srebrniki

Zlato in srebro sta priljubljeni kovini, iz katerih že poltretje tisočletje izdelujemo predmete za menjavo – kovance. Ti so bili nekoč vredni toliko, kolikor čiste dragocene kovine so imeli v sebi. To so ljudje preverjali s tehtanjem kovancev in ugotavljanjem, ali so bile plemeniti kovini dodane kakšne primesi.

Precej hitro so kovnice denarja začele v kovance vtiskovati znamenja, s katerimi so zagotavljale težo in čistost kovine ter s tem potrjevale, da ima kovanec res tako vrednost, kot naj bi jo imel. Vrednost kovancev so jamčili z odtisom žiga kralja, mesta ali države, ki je kovance izdala.

Za zlato in srebro so se ljudje odločali zato, ker sta zelo obstojni kovini, ki se ne pokvarita, rja ju ne napada, zlahka ju preoblikujemo in pri tem kemično ostajata enaki.

Za zlato in srebro pravimo, da sta žlahtni kovini. Zakaj ju tako imenujemo? Pomagaj si s povezavo.

Preveri

Zlata mrzlica

Zlato je priljubljeno še danes, saj predstavlja eno manj tveganih naložb. Poleg tega je mednarodna valuta in ga lahko unovčimo v različnih državah sveta. Zlasti v času gospodarske krize ljudje raje investirajo v zlato, saj dobro drži vrednost.

Zlato je bilo priljubljeno že pri starih Egipčanih, ki so z njim trgovali in izdelovali zlat nakit, prav tako so se nad njim navduševali stari Grki in Rimljani. Prav posebna evforija (vznesenost) pa se je zgodila leta 1848 v Kaliforniji (ZDA), ko so po naključju odkrili rudnik zlata. Novica se je hitro razširila in v nekaj letih se je ob reke in potoke, ki tečejo iz gorovja Sierre Nevade, naselilo več kot tristo tisoč zlatokopov (iskalcev zlata), željnih hitrega bogastva. Pojavu rečemo zlata mrzlica, dogajale pa so se tudi drugod po svetu.

Nekoč so ljudje verjeli, da lahko zlato s pomočjo kamna modrosti naredijo iz drugih, manj vrednih kovin. Vedi, ki se je ukvarjala s tem, so rekli alkimija, v Evropo pa jo je zaneslo zaradi egipčanskega in arabskega vpliva. V srednjem veku je bila zelo priljubljena, na svojem dvoru je »zlato varil« celo cesar Rudolf II. Habsburški (1576–1612). Čeprav je veliko ljudi poskušalo, se prav nikomur ni posrečilo izdelati zlata.

Zlato živi v mnogih legendah. V izgubljenem starodavnem zlatem mestu naj bi se skrival zaklad. Pravijo, da leži na dnu globokega jezera nekje v pragozdu Južne Amerike.

Kako se imenuje to mesto?

Preveri

Danes plačujemo z evri!

Prestiž gor ali dol, v domači trgovini ti zlata palica ne bo prišla prav. Prodajalci bodo zadovoljni le z evrom, plačilnim sredstvom, ki smo ga v Sloveniji uvedli leta 2007.

Uporabljamo osem evrskih kovancev (za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov in kovanca za 1 in 2 evra) ter sedem evrskih bankovcev (za 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov). Da bi države članice prikazale enotnost v Uniji, hkrati pa zadržale svoje posebnosti, so se odločile, da bodo evrski bankovci za vse enaki, na hrbtni strani kovancev pa bodo prikazane nacionalne posebnosti.

In kako se je začelo? Po drugi svetovni vojni, leta 1950, se je nekaj evropskih držav povezalo, da bi med seboj trgovale. S prijateljskimi in gospodarskimi vezmi so poleg tega hotele preprečiti morebitne nove vojne katastrofe. Predhodnica unije se je imenovala Evropska gospodarska skupnost, ki je od leta 1993 poznana kot Evropska unija. Skupna valuta evro je poenostavila trgovanje med državami, saj denarja ni več treba menjati v druge valute. Države, ki uporabljajo evro, tvorijo evroobmočje.

Poglej posnetek in označi, katerega leta so v Evropi prvič zaokrožili evropski bankovci in kovanci.

Preveri

Nad bankami bdi centralna banka

Si država lahko natisne velike količine bankovcev in z njimi kupi veliko stvari ter odplača dolgove? Juhej! Ne. Centralna banka lahko natisne bankovce v tolikšni skupni vrednosti, kolikor je lahko zagotavlja. Ne pozabi, bankovec je le »potrdilo«, sam po sebi nima vrednosti.

Za denar, ki je v obtoku države, torej skrbi centralna banka, nekakšna glavna banka v državi ali skupnosti držav, kot je EU. Slovenska centralna banka je Banka Slovenije, nad njo pa bdi Evropska centralna banka.

In kdaj so se pojavile prve banke? Tam, kjer je bil denar, so se sčasoma pojavile tudi banke. Ljudje so hranili denar ali si ga sposojali, nekdo pa je za ta proces skrbel. V času rimskega imperija so imele nekatere stavbe »vlogo« banke – v njih so shranjevali dragocenosti, posojali denar in pobirali davke. Kako danes delujejo banke, preveri v tem prispevku.

Odpri povezavo, z desno puščico se premakni na tretjo stran in označi, kaj pomeni beseda bancu, iz katere se je razvil izraz banka.

Preveri

Kako je denar zaščiten

Evrski bankovci in kovanci imajo številne skrite varnostne mehanizme, da bi se jih težje ponarejalo. Pristnost bankovcev lahko preverimo s preprostimi tehnikami, tako da jih otipamo, pogledamo in obrnemo proti svetlobi. Bankovec mora biti na otip čvrst, gladek in šelesteč, na sprednji strani pa je tisk na nekaterih mestih hrapav (reliefen). Bankovce tiskajo v posebnih, strogo varovanih tiskarnah, kovance pa v kovnicah. Ker Slovenija nima svoje kovnice, kovance za nas kujejo v drugih evropskih državah.

Kako dobro poznaš varnostne mehanizme denarja? Pomeri se v igri, v kateri spoznaš nekaj osnovnih zaščitnih elementov evrskih bankovcev, in nato pravilno poveži pojme z njihovo razlago.

Preveri

Državni proračun, evropski denar – kaj je to?

Ob naravnih in drugih nesrečah včasih država priskoči na pomoč tako, da poseže v državni proračun in denar nameni za odpravo posledic žleda, poplav, potresov ali kakšnih drugih težav, ki pestijo državljane. Izraz proračun se uporablja za letni načrt prihodkov in odhodkov neke skupnosti (države, občine, šole, društva ...). Državni proračun določa, koliko denarja bo država porabila v določenem časovnem obdobju in v kakšne namene, v proračun pa vplačujemo državljani z davki. Podrobnejšo razlago najdeš v tem prispevku.

Gotovo si že slišal tudi za izraz evropski denar. To je denar, ki ga država članica prek razpisa lahko dobi iz Evropske unije. Tako kot ima svoj proračun vsaka država, ga ima tudi Evropska unija. V evropske proračunske blagajne prav tako prispevamo državljani; približno 500 milijonov nas živi v uniji. Vsako leto se v evropski proračun steče več kot sto milijard evrov, o delitvi tega denarja pa odločajo države članice in evropski parlament.

Poglej prispevek in obkljukaj pet pravilnih odgovorov na spodnje vprašanje. Za kaj porabi denar Evropska unija?

Preveri

Lepljivi prsti

Tisti, ki izdeluje denar, ima velikansko moč, kajne? Izdelovanje denarja je bilo vedno izraz gospodarske in politične moči ter suverenosti, zato je to skrbno varovan proces. Če denar potrebuješ, da si z njim nekaj privoščiš, ga moraš seveda imeti.

Nekateri ga dobijo tako, da ga izdelujejo kar sami. Ponarejeni denar je na videz zelo podoben originalu, le ostro oko vidi napake. Nekoč so bile kazni za ponarejanje hude, kriminalcem so odsekali roko ali še kaj hujšega, danes goljufe doleti visoka zaporna kazen.

V zgodovini so zlate in srebrne kovance »strigli«: robove vsakega kovanca (takrat še niso bili popolnoma okrogli) so malce obrezali in tako nabrali dovolj dragocene kovine. Te ostružke so potem lahko pretopili v druge oblike (nakit, ploščice ali podobno) in jih zamenjali za denar.

Vlomilcu ni treba poznati zapletene tehnologije tiskanja denarja, saj denar dobi tako, da vlamlja v domove. Veliko vlomov je priložnostnih (saj veš, prilika dela tatu), ker so vrata odklenjena, okna slabo zaprta, ključ hiše pa – v koritu za rože!

Goljufi so tisti, ki z dobro premišljenim načrtom zavajajo ljudi, jim prikrivajo dejstva (radi izkoristijo stisko in naivnost ljudi) in od njih izvabijo denar ali kakšno drugo premoženje.

Pranje denarja ne pomeni, da denar operemo v pralnem stroju. Pranje denarja je nezakonito prenašanje denarja od enega lastnika k drugemu. S tem se prevaranti izognejo davčnim obveznostim, kot je prijavljanje dohodka in plačevanje dohodnine. Poglej prispevek!

Si že slišal za phishing? To je oblika goljufije, ki se lahko izvaja prek telefona, faksa in spleta. Spletno ribarjenje (eno od področij phishinga) je kraja podatkov, ki goljufu omogočijo dostop do naših spletnih storitev. Če takšnemu goljufu tvoj oče izda svoje uporabniško ime in geslo do elektronske banke (za to goljufi navadno prosijo v e-sporočilu), mu je dal dovoljenje, da ga oropa. Poglej si zabaven in poučen film o takšni bančni prevari.

Si pazljivo prebral? Pravilno poveži.

Preveri

Zeleno nakupovanje

Današnji družbi pravimo, da je družba potrošnikov. To pomeni, da je nakupovanje postalo zelo cenjeno opravilo, ljudi pa pogosto ocenjujejo po tem, kakšne stvari imajo in koliko denarja so zanje porabili.

V preteklosti ni bilo tolikšne izbire izdelkov, kot jo imamo danes. Še tvoji starši in stari starši so v času socializma do kavbojk prišli le, če so imeli srečo, danes pa imaš na trgovinski polici vsaj deset različnih parov. Cene izdelkov so nizke (proizvodnja se je preselila v revnejše države, kjer je cenejša delovna sila), zato gre denar zlahka iz žepa.

Pa res potrebujemo toliko stvari? Pretirano nakupovanje med drugim škodi tudi okolju. Več ko kupujemo, več odpadkov proizvedemo. Zato se vse več ljudi odloča za zeleno nakupovanje – kupovanje od ljudi, ki so za svoje delo pošteno plačani, uporabo zvezkov iz recikliranega materiala, kupovanje izdelkov, ki niso testirani na živalih, so zdravi in ne onesnažujejo okolja ...

Preberi članek na povezavi in označi pet načinov, kako lahko izboljšaš svoje nakupovalne navade in jih narediš bolj zelene.

Preveri

Časovna banka

Po svetu pa je nekaj ljudi, ki imajo dovolj potrošno usmerjenega življenja in iščejo načine preživetja, pri katerem denar ne bi igral najpomembnejše vloge. Se spomniš blagovne menjave, o kateri smo govorili na začetku? Koncept je podoben, le da ima časovna banka prav posebno valuto.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Združenih državah Amerike vzpostavil koncept časovnih bank. Zamisel je dobil dr. Edgar Cahn, razočaran nad odločitvijo vladajoče politike, da vedno manj denarja namenja socialnim programom, ki pomagajo navadnim ljudem. Zamislil si je nov koncept, pri katerem bi se ljudje prostovoljno povezovali in sodelovali, vendar pomoč ne bi temeljila na prostovoljstvu (ljudje torej ne bi delali »zastonj«), ampak bi to bila menjava storitev, znanj in spretnosti s pomembno razliko – plačevali bi jo z drugačno valuto. Za podrobnejšo razlago poglej kratek film.

Preberi članek, ki govori o časovni banki, in odgovori na vprašanje.
Kaj je valuta časovne banke?

Preveri

About money

Money is an essential part of our everyday life. We use it to pay for goods or services, and we can invest or save it for the future. People who run out of money sometimes borrow it. Before »true money« appeared, our ancestors traded and paid with shells, sticks, stones, dried fish, salt, etc. The first money was coined in Turkey in the 7th century BC. The most common metals used to make coins are gold and silver. Coins are valued so highly because they contain precious metals. A banknote is paper money, i.e. a piece of paper for which banks guarantee a certain value. Today, people like to use payment cards, such as a credit card.

Match the picture to the type of money.

Počisti

coins

paper money

payments cards

Preveri

Über Geld

Geld ist ein bedeutender Teil unseres Alltags. Man benutzt es um Gegenstände und Leistungen zu kaufen. Geld kann man investieren oder für die Zukunft sparen. Menschen, die ohne Geld bleiben, leihen sich manchmal das Geld aus. Bevor das »wirkliche Geld« kam, haben unsere Vorfahren mit Muscheln, Steinen, trockenen Fischen, Salz usw. gehandelt und bezahlt. Erstes Geld wurde in der Türkei im 7. Jahrhundert v. Chr. geschmiedet. Die berühmten Metalle, aus denen Münzen gemacht wurden, waren Gold und Silber. Der Wert der Münzen hängt davon ab, wie viel vom wertvollen Metall sie enthalten. Die Banknote ist ein Stück Papier, für das die Bank einen bestimmten Wert garantiert. Heute benutzt man häufig Zahlungskarten.

Verbinde die Bilder mit den Zahlungsarten.

Počisti

Zahlungskarten

Münzen

Banknoten

Preveri

Ali denar osrečuje?

Starogrška legenda o kralju Midasu pripoveduje o pohlepnem kralju, ki si je zaželel, da bi se vse, česar bi se dotaknil, spremenilo v zlato. Bog vina mu je največjo željo izpolnil in navdušeno je opazoval, kako so se veje, listi in cvetovi dreves z njegovega vrta ob dotiku spreminjali v zlato. A veselje ni trajalo dolgo. V zlato se je spremenila tudi pijača, hrana in celo njegova najljubša hčerka. Midas je spoznal, da je zlato strašno prekletstvo, in potem zaživel skromneje. Poslušaj kratek odlomek iz pravljice!

Pehanje za denarjem in bogastvom je povzročilo velikanske razlike med revnimi in bogatimi. Tudi v Sloveniji je revščina zarezala v številne družine, ki komaj preživijo. Za ocenjevanje revščine uporabljamo izraz prag revščine. Ljudje, ki živijo pod pragom revščine, ne dosegajo takšnega letnega dohodka, ki je potreben, da si kupijo osnovne stvari za preživetje (hrano, topel dom ...). Po svetu je ogromno otrok, ki morajo že od malih nog delati. Takšno delo imenujemo otroško delo.

Kateri izobčenec, ki se je s svojimi možmi skrival globoko v gozdu, je kradel bogatim in dajal revnim?

Preveri