Šola in ti

Je šola res taka nočna mora? So to le brezvezni kilometrski spisi in tone nerešljivih matematičnih nalog? Malenkosti o tem, kaj je nekdo v kameni dobi izumil? In pošastni učitelji, za katere se zdi, da so na lovu za luknjami v znanju? Ob vseh šolskih tegobah in nadlogah se včasih že zdi tako. A v resnici je šola mnogo več.

Je znanje, ki ga strpamo v tvojo glavo, da boš kot bodoči strokovnjak svet obračal na bolje. Šola so »pošastno« potrpežljivi učitelji, ki vztrajno krpajo luknje v tvojem znanju in za katere po končanem šolanju ugotovimo, da so pravzaprav sijajna bitja. In šola je prostor, kjer se učimo zaljubljati, izbirati pustolovščine in ohranjati prijateljstva.

Naprej

Znanje – neuničljiva sila

Morda se sliši prežvečeno, a šola odpira vrata v boljšo prihodnost in v samostojno življenje. In če je nam samoumevno, da zjutraj poklapano odkrevsamo v šolo, so prenekaterim mladim ta vrata zaprta. V tej učni poti boš odškrtnil vrata raznolikih učilnic po svetu (mnoge vrat sploh ne premorejo) in odkril nenavadne šole doma in po svetu.

Izobraževanje je precej odvisno od urejenih razmer in od bogastva, po drugi strani pa je znanje neuničljiva snov in rado spreminja obliko, zdaj je skrito v učbenikih ali v radiu, drugič prevzame podobo učitelja ali knjige … požira razdalje, se ne meni za bolezen in je odporno proti revščini.

Ali kot pravi Malala Jusafzaj, pakistanska borka za pravice šolarjev: »En otrok, en učitelj, ena knjiga in en svinčnik lahko spremenijo svet.« In ti si med njimi.

Naprej

Naši šolski predniki

Na posnetku si spoznal otroški vsakdan v prazgodovini.

Med spodnjimi možnostmi izberi dve pravilni trditvi, ki očrtata običajen dan prazgodovinskih otrok.

Preveri Nazaj na ogled filma

Pišem, torej sem!

Šol v prazgodovini še ni bilo, saj nihče ni znal niti brati, kaj šele pisati. Potreba po branju in pisanju se je pojavila v starem veku z višje razvitimi družbami, ki so živele v naselbinah in v katerih je vsak opravljal svoje naloge (tako imenovana delitev dela). Skupnosti so z znanjem in izkušnjami svojih prednikov pridelovale vedno več hrane, s katero so lahko tudi trgovali in ustvarjali bogastvo. Podatki o presežkih žita so se množili, in če so jih želeli ohraniti, so jih morali zapisati. Približno 3000 let pred našim štetjem sta se razvili prvi pisavi: klinopis v Aziji in hieroglifi v Egiptu. Prvi zapisi so bili računski podatki in so jih uporabljali kot spominsko oporo. A sčasoma je pisava postala način, s katerim so ohranili govorjeni jezik, pozneje pa z njo izražali tudi neoprijemljive, abstraktne pojme.

Kaj meniš, kako so pred iznajdbo pisave predajali znanje in izkušnje mlajšim rodovom? Označi pravilen odgovor.

Preveri

Bralcev in pisarjev le za prgišče

V starem veku ni bil vsak vešč branja in pisanja, še več, to sta bili spretnosti, ki so ju znali le redki, običajno so bili to pisarji na dvoru in svečeniki v templjih. Znanje so posredovali le izbranim elitam, v uk so sprejeli le otroke svobodnih staršev. Višji sloji so svoje sinove usmerili v izobrazbo, ki je iz njih naredila poznejše voditelje (višje upravnike, senatorje, vojaške častnike), duhovnike, pisarje, zdravnike, revnejši dečki pa so se priučili obrti.

Deklice so usmerili k drugačnemu pouku: naučiti so se morale skrbeti za gospodinjstvo in vzgojo otrok, kar je bila njihova skoraj edina zadolžitev v odraslem življenju.

Kako s strokovnim izrazom imenujemo sposobnost branja in pisanja? Klikni na povezavo in v prazno okence vpiši pravilen odgovor.

Znanje branja in pisanja imenujemo .

Preveri

Antične šole so že podobne našim

Če so bile staroveške svečeniške »šole« bolj ali manj orientirane na usvajanje znanja, potrebnega za opravljanje poklica in družbenega položaja, s katerim bodo nekoč nadzorovali državo, in niso bile formalne ali uradne, so se v antiki prvič pojavile šole, v katerih je bil pouk organiziran pod vodstvom učitelja. Že v 5. stoletju pred našim štetjem je zgodovinar Herodot v svojih Zgodbah poročal, da se je na nekem otoku porušila hiša, v kateri so se učenci »učili črke«.

Izraz šola so poznali že stari Grki, pomenil je prosti čas ali počitek. Pomen besede šola, kakršnega poznamo danes, pa izvira iz latinščine (schola) in pomeni učeni pogovor, nauk.

Akademija je bila grška filozofska šola in predhodnica številnih poznejših akademij (univerz). Ustanovljena je bila v 4. stoletju pred našim štetjem v gaju zunaj atenskega obzidja. Učenci so bili sinovi bogatih atenskih meščanov, ki so obiskovali predavanja, organizirana vnaprej – po urniku. Akademija je imela svoj učni program, spalnice za učence oziroma internat in knjižnico. Poleg filozofije so v njej poučevali matematiko, geometrijo, astronomijo, govorništvo, glasbo, logiko, gramatiko in številne druge vede.

Kdo je ustanovil Akademijo in v njej poučeval glavni predmet, filozofijo? Obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Šole za vse

Po čigavi zaslugi je šola obvezna? Kdaj so si oblastniki domislili, da morajo otroci pri določeni starosti del svojega časa nameniti učenju? V evropskem prostoru zamisel o splošnem obveznem šolanju pripisujemo starogrškem filozofu Platonu, ki je verjel, da se vrlin, kot so modrost, pogum in pravičnost, lahko naučimo.

Grška šola se je začela razvijati s telovadiščem – gimnazijem. Gimnazij je bila javna ustanova s telovadnico, kopališčem, knjižnico in predavalnico, odprta od sončnega vzhoda do zahoda. V njej so skrbeli za telesno in drugo vzgojo. Grške mestne državice so v pouk vključevale le tiste predmete, za katere so menile, da so pomembni za prihodnost države; vzgoja v vojaški špartanski šoli se je tako razlikovala od »miroljubnih« in politično poudarjenih Aten.

Idealen atenski meščan naj bi bil izobražen v politiki in umetnosti, zato je atenski podmladek poleg gimnazija (telovadbe) obiskoval še učne ure glasbe, branja in pisanja. Zelo pomemben učni predmet v atenskih šolah je bila književnost. Šparta je bila pomembna vojaška sila, ki je cenila militantne veščine. Dečki so bili od 7. do 20. leta starosti podvrženi zelo strogi šolski vzgoji. Šole so bili poligoni za vojaške priprave, v katerih sta bila na prvem mestu šport in telesno urjenje. Poudarjali so državljansko vzgojo, poslušali pa tudi glasbo in pesništvo, od katerih so pobrali le »koristi«, njuno umetniško plat pa zanemarili.

Deklicam je bila namenjena skrb za potomstvo in vodenje gospodinjstva, zato niso obiskovale javnega pouka, ampak so se od mater učile presti in tkati. Izjema so bila špartanska dekleta, ki so se morala uriti v vojaških veščinah, da so lahko branila državo, kadar so bili moški na osvajalnih pohodih.

Ko govorimo o vzgoji, velikokrat slišimo izraz špartanska vzgoja. Kaj pomeni? Označi pravilen odgovor. Lahko si pomagaš s povezavo.

Preveri

Vera in filozofija: pogosta sopotnika v šoli

Ker najstarejše religije na svojstven način odslikavajo tudi razumevanje sveta, ki so si ga ustvarili naši predniki, ter zajemajo moralne vrednote tedanjih družb, je bilo samoumevno, da so bile v preteklosti vpletene tudi v predmetnike šol. Do približno 18. stoletja so bili učitelji večinoma duhovniki ali menihi oziroma ljudje, ki so bili v cerkveni službi, zato so šole rastle ob svetiščih, cerkvah, templjih …

V staroveški Indiji so bile šole del svetišč, učno snov pa so črpali iz hinduističnih svetih spisov Ved ter verskih in filozofskih besedil. Dve zelo pomembni epski pesnitvi, ki sta bili vključeni v staroindijsko izobraževanje, sta bili Ramajana in Mahabharata. Izobrazba, ki je bila v »vedski družbi« dostopna vsem, je pozneje z razslojevanjem družbe postala dostopna le privilegiranim.

V islamskem svetu je pouk sprva potekal v mošejah, kjer so kombinirali verske obrede s šolskimi aktivnostmi; v 9. stoletju pa se je rodila šola, docela ločena od mošej, ki jo je upravljala oblast. V srednjem veku je v Bagdadu delovalo učno središče Hiša modrosti; predmetnik je bil sestavljen iz bere svetovnega znanja tedanjega časa (to pomeni, da se niso učili le o spoznanjih lastne družbe ali razmišljali le o svoji veri). To vseučilišče je bilo talilni lonec različnih tradicij in spoznanj, prevajali so perzijske, grške in indijske znanstvene spise, ki so jih obogatili z lastnimi dognanji. Hiša modrosti je imela v 9. stoletju najobsežnejšo knjižno zbirko na svetu, ki je v Bagdad privabljala največje učenjake in modrece tedanjega sveta.

Če so bile na Kitajskem šole sprva namenjene le sinovom plemiških rodbin, se je ta pojav spremenil z nastopom Konfucija, ki je zahteval, da je treba izobrazbo brez razlikovanja zagotoviti vsem ljudem. To je sprožilo nastanek številnih šol. Konfucij je bil kitajski filozof in modrec, ki je živel v izgnanstvu in okoli sebe zbiral učence. Na Kitajsko se je vrnil šele v pozni starosti. Njegov nauk, imenujemo ga konfucionizem, poudarja ljubezen do bližnjega, pravičnost, spoštovanje … Močno je vplival na izobraževanje na Kitajskem in na celotno azijsko kulturo. Na Kitajskem so se v šolanje rade vpletale različne politične skupine, ki so s šolanjem mladih želele ustvariti ljudi po svoji podobi.

Deklice v naštetih državah praviloma niso obiskovale javnih šol, ampak so se šolale doma.

Pravilno poveži imena verstev oziroma filozofskih idej s kraji, kjer so nastali.

Preveri

Učilnice srednjeveške Evrope: v šolskih klopeh sedijo bodoči duhovniki, vitezi in trgovci

Šole v srednjeveški Evropi? Jap, a ne za vse! V šolske klopi so smeli sesti le bodoči duhovniki, plemiči (vitezi) in trgovci. Poznali so samostanske, stolne (duhovniške) in župnijske šole, v katerih je poučevala duhovščina.

Antične šole so si prizadevale, da bi po svojih idealih ukrojile prave meščane, politike in bodoče vojščake, srednjeveške šole pa so svoje slušatelje izobraževale za cerkvene poklice. Šolski vsakdan je vključeval učne ure prepisovanja verskih rokopisov, učenje cerkvene latinščine, jezika duhovščine in izobražencev, in matematike, ki so jo uporabljali le za verske koristi, kot so na primer preračunavanje datumov verskih praznikov. Učni pripomočki so bili skromni, večinoma so bili to rokopisi iz knjižnic z nekaj manj kot sto naslovi. Plemiči so bili deležni viteške izobrazbe, sestavljene iz pravil obnašanja (dvorna etika), leposlovja, zgodovine, plesa in glasbe.

S pojavom mest so šole smeli obiskovati tudi sinovi trgovcev in obrtnikov. Fantje meščanskih slojev so se učili branja, pisanja in osnov računanja, torej veščin, potrebnih za trgovanje.

Z nastopom protestantizma se je začelo odpirati vse več šol, ki so bile namenjene širšemu krogu prebivalcev. Ustanovitelje je spodbudila zahteva, da mora vsakdo prebirati Sveto pismo v svojem jeziku. Vpliven dosežek Evrope je bil tiskarski stroj, s katerim so se knjige in nove ideje naglo širile. Povečalo se je število literarnih in znanstvenih del v domačih, ljudskih jezikih, ki so jih začeli uporabljati namesto znanstvene in večini ljudi nerazumljive latinščine.

S protestantizmom smo Slovenci dobili prvo knjigo. Katekizem in Abecednik, ki sta izšla leta 1550 v Nemčiji, sta prvi slovenski knjigi in tudi prva učna pripomočka za branje v slovenskem jeziku.

Kdo ju je napisal? Pomagaj si s povezavo in označi pravilen odgovor.

Preveri

Kdo je zakuhal, da je pri nas šola obvezna?

Marija Terezija! Njej se moramo zahvaliti, da je v Slovenji šola obvezna. Leta 1774 je uvedla obvezno osnovnošolsko izobraževanje za vso mularijo od šestega do dvanajstega leta starosti. Obvezno šolanje je dalo otrokom nižjih slojev, predvsem kmečkemu, možnost, da si izboljšajo življenje. Močno se je zmanjšalo število nepismenih in povečalo število izobraženih. Nadarjenim in delavnim otrokom so omogočili nadaljevanje študija, običajno na Dunaju.

Med učitelji duhovniki je bilo vedno več posvetnih učiteljev. Učitelji so bili nekoč zelo strogi, imeli so veliko avtoriteto, od učencev pa so zahtevali poslušnost, disciplino in delavnost. Neubogljive šolarje so lahko krcnili z ravnilom, kaznovali s palico, poslali klečat na koruzo ali jih posedli v oslovsko klop. Najhujše prekrške so vpisali v črno knjigo. V tem igranem odlomku se lahko prepričaš o strogosti v šolski učilnici z začetka 20. stoletja.

Pri pouku so slovenski učenci uporabljali učbenike, učno snov so zapisovali na tablice ali papir, ki so ju konec 19. stoletja nadomestili zvezki.

Katera pisala so nekoč uporabljali slovenski šolarji, ko so zapisovali učno snov? Nekatera od naštetih uporabljamo še danes. Pomagaj si s povezavo in obkljukaj pravilne odgovore.

Preveri

Drugačni, a enakopravni

Ti, ki živiš v Sloveniji, tanzanijski deček, ki koplje v rudniku zlata, in sirska begunka, ki je pobegnila na Švedsko, ste enakopravno upravičeni do izobrazbe, imate enako pravico do igre in druženja z vrstniki ter pravico do svoje vere in kulture.

Te pravice so zbrane v uradnem dokumentu, ki ga je pripravila in izdala pomembna mednarodna organizacija, Združeni narodi. Čeprav so javno zapisane, to še ne pomeni, da so te pravice tudi vedno in povsod uresničene; države, ki ta sporazum sprejmejo, se zavežejo, da bodo naredile vse, kar je v njihovi moči, da bodo pravice spoštovale in jih otrokom zagotovile. V resničnem življenju jih žal mnogo držav ignorira.

Kako imenujemo dokument, v katerem so zapisane tvoje (otrokove) pravice? Pomagaj si s povezavo in obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Če otrok ne more v šolo, pride šola do njega!

Šole po svetu se razlikujejo. V državah južne zemeljske poloble, denimo v Avstraliji, se šolsko leto začne poleti januarja (ko je pri nas zima, je na južni polobli poletje) in konča decembra. Učilnice nekaterih šol so sodobno opremljene, drugje pouk poteka na prostem, na barkah, v opuščenih vlakih … Šolsko učilnico v avtobusu si lahko ogledaš na tem posnetku. V učilnici lahko sedi tudi po petdeset učencev, včasih jih ima cela šola le okoli dvajset.

Nekatere šole so revne, druge bogate in elitne. Predmetnik šol se prilagaja učnemu načrtu, ki ga običajno potrdi država.

Poznamo javne (državne) šole, ki jih financira država in so brezplačne, ter zasebne šole, v katerih izobraževanje običajno plačamo s šolnino.

Različne so tudi poti, ki jih morajo ubrati otroci, če želijo v šolo. Te so lahko zelo nevarne; klikni na povezavo, kjer je zbranih petindvajset najbolj nevarnih in nenavadnih poti v šolo na svetu.

Kadar razdalja postane prevelika, jo lahko premaga učenje po radiu ali spletu. Avstralski otroci, ki so doma na samotnih kmetijah na prostranih površinah, večjih od Slovenije, so se še pred kratkim izobraževali po radijskem servisu (izvirno: school of the air), sedaj pa imajo na voljo spletno video in zvočno gradivo. Pošilja ga njihov osebni učitelj, s katerim se vsakodnevno za eno uro dobijo na spletu, učenje pa nadaljujejo ob pomoči staršev. Seminarje in naloge oddajajo po pošti, e-pošti ali jih prinese služba letečih zdravnikov – organizacija zdravnikov, ki z letali oskrbuje bolne v oddaljenih krajih. Nekajkrat na leto otroci odpotujejo v šolo, kjer se srečajo s svojimi sošolci in učitelji ter tako spletejo družabne vezi tudi zunaj svoje družine. Zelo podobno se izobražujejo tudi otroci iz sibirskih step.

V nekaterih državah morajo učenci pri pouku nositi šolsko uniformo. Zagovorniki šolskih uniform njihovo uporabo upravičujejo s tem, da se otroci premožnih staršev v uniformi ne razlikujejo od manj premožnih ali revnih učencev, medtem ko nasprotniki menijo, da šolske uniforme omejujejo svobodno izbiro vsakega posameznika. Kaj meniš ti?

Na povezavi izveš veliko več o šolskih uniformah. Poišči odstavek, ki našteva države, v katerih so šolske uniforme obvezne, in odgovori na spodnje vprašanje.

V katerih državah morajo učenci nositi šolske uniforme? Označi pravilne odgovore.

Preveri

Nenavadne šole tudi v Sloveniji

Poznaš vse šole v Sloveniji? Veš, da te lahko uradno poučuje tudi mama ali dedek? Kam hodiš v šolo, če resno zboliš? V bolnišnično šolo!

Bolni učenci bolnišnično šolo obiščejo le nekajkrat tedensko, lahko pa se vanjo vračajo vsak dan. Nekateri šolarji in šolarke v šolo prihajajo od doma, spet druge učitelji obiščejo na domu in pouk poteka na njihovem domu. Hja, da si ne boš domišljal, da so privilegirani, otroci so seveda ocenjeni, tudi njim kontrolke, spraševanja in referati ne uidejo! Oglej si zgodbo o Filipu, šolarju, ki trikrat tedensko obišče bolnišnično šolo.

V Sloveniji delujejo tri zasebne osnovne šole, ki izvajajo ustrezno obliko osnovnošolskega izobraževanja: waldorfska šola, šola Montessori in katoliška osnovna šola Alojzija Šuštarja. Tvoji starši lahko izbirajo med eno od teh šol in javno šolo ali se odločijo, da te bodo poučevali doma. Ja, tudi šolanje na domu je priznano kot uradna oblika šolanja. No, če ne hodiš v šolo in se izobražuješ doma, še ne pomeni, da doma po cele dneve gledaš filme in poslušaš glasbo. S starši – učitelji moraš predelati snov, ki jo zahteva učni načrt, ter ob koncu leta opravljati preverjanje znanja na pristojni osnovni šoli! Če ne dokažeš predpisanega znanja, moraš naslednje leto izobraževanje nadaljevati na javni ali zasebni osnovni šoli. 10-letno Sarah in 8-letnega Benjamina doma poučuje mama, ki je, kot sama zatrjujeta, zelo stroga učiteljica. Kakšen je njun šolski vsakdan? Ali pogrešata vrstnike, sošolce? Oglej si posnetek.

Poleg naštetih zasebnih šol v Sloveniji poznamo tudi javne šole, ki jih obiskuje večina od vas. Ločimo več vrst javnih šol.

S pomočjo povezave obkljukaj štiri vrste javnih osnovnih šol, ki jih pozna slovenski izobraževalni sistem.

Preveri

Otroci z različnimi možnostmi

Ena od osnovnih pravic otrok je pravica do dostopnega in brezplačnega šolanja. V tako imenovanem zahodnem svetu, kjer ima velika večina otrok zagotovljene vsaj minimalne možnosti šolanja, se zdi izobraževanje samoumevno. Po svetu pa so med šolarji velikanske razlike. Otroci najbogatejših družbenih slojev hodijo v elitne šole. Tam se učijo veščin, ki jim bodo v pomoč, ko bodo prevzemali vodilne položaje. Po drugi strani pa po vsem svetu živi ogromno otrok, ki se zaradi pomanjkanja, vojn in bolezni ne morejo šolati ali pa so zaradi svojega spola obravnavani kot neprimerni za šolo in so tako prikrajšani za pravico do samostojnega in boljšega življenja.

Številne šole poskrbijo za prehrano in zaradi slabih gospodarskih razmer je to pogosto edini obrok, ki ga otroci zaužijejo, ponekod pa kosilo celo prihranijo in ga doma delijo z družino. Na povezavi si lahko ogledaš posnetek šolskega življenja v eni izmed indijskih šol za revne otroke.

Zelo problematično je otroško delo, ki ga Konvencija o otrokovih pravicah izrecno prepoveduje. Kljub prizadevanjem mednarodnih in lokalnih človekoljubnih organizacij mora veliko otrok delati, da pomagajo preživeti družino, si plačajo šolanje, prehrano, stanovanje … Zaradi dela vse težje opravljajo šolske obveznosti, so utrujeni in težje sledijo učni snovi; namesto k pouku morajo pogosto na delo, o čemer pripoveduje 13-letni Richard, ki v Tanzaniji koplje zlato. Oglej si njegovo zgodbo.

Otroško delo ni problematično le v afriških, azijskih, tihooceanskih in južnoameriških državah, izkoriščanje otroške delovne sile se pojavlja tudi v Evropi, mnogo otrok v Albaniji, Srbiji, Turčiji, Italiji, Bolgariji, Ukrajini, Romuniji nezakonito opravlja delo.

Katere vrste dela pojmujemo z izrazom otroško delo? Pomagaj si s povezavo in obkljukaj pravilen odgovor.

Preveri

Deklice ostajajo pred šolskimi vrati

Deklice v velikem delu sveta še vedno zaostajajo za svojimi deškimi vrstniki, ko gre za dostop do izobraževanja, dokončanje šole ali pridobivanje osnovnih veščin, kot je pismenost. V številnih državah deklice še vedno ne morejo obiskovati šol. Veliko je ovir, zaradi katerih se ne morejo izobraževati: zgodnja in prisilna poroka, revščina, slabo zdravje in prehrana, skrb za družino in gospodinjstvo, nasilje v šoli, dolga razdalja do šole, šolnine in drugi s šolanjem povezani stroški ter pomanjkanje ločenih sanitarij.

Razloge proti šolanju deklet nasprotniki velikokrat iščejo v veri; tako so, denimo, islamski skrajneži v Nigeriji aprila letos ugrabili več kot 200 šolark na poti v šolo, češ da je »zahodna izobrazba grešna«. Dekleta so v ujetništvu pod prisilo spreobrnili iz krščanske v islamsko vero in jih poročili.

Malala Jusafzaj prihaja iz Pakistana, kjer so talibani, skupina, ki z nasiljem uveljavlja stroge verske nazore, prepovedali šolanje deklet. A Malala se ni vdala. Z enajstimi leti je za britansko postajo BBC pod psevdonimom pisala blog, v katerem je opisovala življenje pod talibansko okupacijo. Ko so o njej posneli dokumentarec, se je o njej veliko govorilo. Pred dvema letoma jo je zato na šolskem avtobusu ustrelil taliban. Malala je napad čudežno preživela, poskus atentata pa je sprožil val podpore svetovne javnosti. Mednarodne organizacije so se zganile in v Malalini domovini se je prvič začelo govoriti o pravici deklet do izobrazbe.

Malala je s svojimi sedemnajstimi leti najmlajša dobitnica ugledne mednarodne nagrade za mir, ki jo je za prizadevanja za pravice vseh otrok do izobrazbe prejela letos.

O kateri nagradi govorimo? Obkljukaj pravilen odgovor. V pomoč ti bo povezava.

Preveri

Drugačni v tvojem razredu

Bolj ko ste v razredu različni, bolj je zanimivo. Pisanost značajev in mnenj, kultur in ver, torb in oblek razgiba in bogati šolsko življenje. Mar ne bi bilo dolgočasno, če bi bili v razredu vsi enako počesani?

Sprejemati drugačne v resnici ni tako enostavno. Mimogrede komu uide kakšna zmerljivka, tudi šala na račun drugačnosti lahko žrtev zelo prizadene, zato moramo biti v svojih dejanjih in besedah vedno pozorni.

Pomemben razlikovalni dejavnik, ki se pojavlja v zadnjih nekaj letih, je revščina. V Sloveniji vas je vse več mladih, ki si ne morete privoščiti lepih oblek, obiskov kina, zvezkov in celo toplega obroka v šoli. V Evropi vsak peti otrok živi v revščini in ta je lahko prizadela tudi tebe ali sošolko v sosednji klopi. Revščina ne izbira, doleti lahko vsakogar: tvoji starši imajo lahko vse prihranke v hiši ali stanovanju, ki ga lahko čez noč uničijo poplave, kot se je zgodilo nekaterim otrokom na tej šoli, lahko so izgubili službo ali so zaradi dolgotrajne bolezni nezaposljivi. Revščine se ne smemo sramovati, saj zanjo nismo krivi.

Vrstniki, ki jih je ohromila revščina, so v stresu, lahko se zapirajo vase in dosegajo slabši učni uspeh.

Kako jim lahko pomagaš? Oglej si prispevek, v katerem so šolarji spregovorili o revščini, in obkljukaj pravilne odgovore.

Preveri

Nasilje v šoli? Ni šans!

Si bil že kdaj priča šolskemu nasilju ali trpinčenju? Da? Ne? Šolsko nasilje ne vključuje le pretepanja ali groženj, gre za mnogo več, za številne oblike obnašanja, za katere menimo, da niso trpinčenje, ampak jih dojemamo kot del običajnega najstniškega vedenja.

Vrstniško nasilje je vse, kar nekdo dela z namenom, da bi nekoga prizadel, čeprav si ta tega ni z ničimer zaslužil. Za nasilno obnašanje je značilno neravnovesje moči; šibkejši se težko brani in je nemočen pred vrstniki, ki ga nadlegujejo. Zelo pomembno je nasilje, ki ni vidno, denimo, ko napadalci žrtev osamijo in jo izključijo iz skupine.

Na tej povezavi izveš več o vrstniškem nasilju. Preberi vse o oblikah trpinčenja, poišči jih med spodnjimi naštetimi odgovori in jih obkljukaj.

Vrste vrstniškega nasilja so:

Preveri

Učitelji – velike face!

Z učitelji je tako kot s sošolci. Z nekaterimi se krasno ujameš, z drugimi pa kot da bi govorili različen jezik; po končani osnovni šoli pa običajno ugotoviš, da so to zelo prijazna in potrpežljiva bitja.

Iz zgodovine ti predstavljamo nekaj učiteljev, ki so z znanjem in razlago močno vplivali na svoje učence in nas s svojimi dejanji navdihujejo še danes.

Sokrat, starogrški filozof, je sprva služil v vojski, kjer se je s pogumom izkazal v prenekateri bitki, pozneje pa se je posvetil poučevanju. Okoli sebe je zbral učence in jim znanje posredoval na zelo zanimiv način – vprašanja je postavljal tako, da so sami prišli do spoznanj o lastnih napačnih domnevah. Sokratov slušatelj je bil Platon, ustanovitelj Akademije in oče ideje, da mora biti šola dostopna vsem. Njegova misel o vzorni družbi, v kateri politiki, ki so filozofsko izobraženi in imajo znanje o idejah dobrega in pravičnega ter vladajo v interesu večine, še danes velja za zelo napredno. Platon je poučeval Aristotela, ki je postal – ne boš verjel – učitelj! Aristotel, veliki grški modrec, je raziskoval vsa področja znanosti, od filozofije do fizike, in potoval po Sredozemlju. Nekaj časa je živel tudi na makedonskem dvoru in poučeval Aleksandra Velikega, makedonskega kralja in velikega vojskovodjo.

Ko je bila Anne Sullivan stara pet let, je izgubila vid. Čeprav je izgubila starše in živela v sirotišnici, ji je uspelo diplomirati z odliko. Vid se ji je z operacijami sicer delno vrnil, a izkušnja s slepoto jo je prekvasila, da je spoznala nemoč in bes svoje učenke – Helen Keller. Hellen je še pred svojim drugim letom oslepela in izgubila sluh. Zaradi gluhosti ni razvila sposobnosti govora in je obnemela. Ljudi je prepoznavala tako, da jim je tipala obraze. Preden je spoznala Anne Sullivan, je tičala v popolni osami, z nikomer ni mogla govoriti in tudi sama ni mogla izoblikovati nobenega glasu, zato je besnela nad svojimi bližnjimi in jih napadala. Anna jo je naučila prstno abecedo, ki se bere z dotikanjem, in ji odprla svet, pot do znanja. Helen se je postopoma vključila v družbo in se celo naučila govoriti. Vedno bolje je razumela svet, z odliko končala kolidž, napisala knjigo in postala aktivna v boju za pravice revnih in pravice žensk.

Kdo je slovenski mladini predstavil košarko? Nune iz reda uršulink! Uršulinke so na škofjeloškem gradu vodile šolo za meščanska dekleta, in kar je za 18. in 19. stoletje izjemno, vanjo so sprejemale dekleta vseh veroizpovedi. Prednost pri poučevanju so dajale humanistiki, po vzoru antičnih šol – predvsem Platonove Akademije – so v grajskem vrtu poučevale tuje jezike, v okoliških hribih vodile šolo v naravi in se izjemno zanimale za zvezdoslovje – imele so celo svoj teleskop, s katerim so opazovale skrivnostno nočno nebo. Na Loškem gradu so dekleta igrala tudi košarko, ki jo iz Anglije uvozila uršulinka Angela Bahovec.

Naloga iz besednega zaklada! Kako z drugim izrazom imenujemo izobraževanje? Pravilen odgovor ti bo razkrila povezava.

Preveri

So odlične ocene res tako pomembne?

Šolsko izobraževanje na žalost nima le dobrih učinkov. Ena od škodljivih šolskih usmeritev je spodbujanje prevelike tekmovalnosti v boju za ocene, dodatne pike in najvišja mesta. V nekaterih okoljih velja, da bodo le najboljši od najboljših lahko deležni dobrih služb in življenjskih dobrin, preostali pa so obsojeni na revščino. Medtem ko je zdrava tekmovalnost, ki nas motivira k temu, da se potrudimo biti najboljši, sicer povsem v redu stvar, se nenehen strah pred drugim mestom zažira v življenje šolarjev.

Najbolj grozne zgodbe prihajajo iz hitro razvijajočih se družb, kot sta Japonska in Kitajska, kjer je odličen učni uspeh skoraj najpomembnejša stvar v šolarjevem življenju. V prispevku si oglej pouk v eni izmed kitajskih šol, ki slovijo po tem, da so izjemno zahtevne in stroge.

Med spodnjimi možnostmi izberi opise situacij, ki lahko vodijo v pretirano tekmovalnost v šoli.

Preveri

School around the world

It’s hard to imagine life without school. This is a time when we learn intensively, a time when we fall in love for the first time and a time when we begin to understand how our society works. However, school isn’t the same in every part or the world. Some pupils have to wear uniforms and some attend military schools, while others are homeschooled. In Europe, we take school almost for granted. Unfortunately, many children around the world are not so privileged. Many pupils are forced to quit school because of war, poverty or discrimination.

What is the name of the Pakistani girl who fights for the right to girls’ education and is the youngest Nobel Prize recipient?

Preveri

Schule in der Welt

Wir können uns das Leben ohne Schule nicht vorstellen. Das ist die Zeit des intensiven Lernens, der ersten Liebe und die Zeit, wenn wir anfangen zu verstehen, wie unsere Gesellschaft funktioniert. Schule ist in allen Teilen der Welt nicht gleich. Einige Schüler müssen die Uniform tragen, einige besuchen Militärschulen, und einige haben Hausunterricht. In Europa halten wir die Bildung fast für selbstverständlich. Aber viele Kinder in der Welt sind nicht so privilegiert. Viele Schüler müssen die Schule vorzeitig beenden – wegen des Kriegs, der Armut und Diskrimination.

Wie heißt das Mädchen von Pakistan, das um das Recht auf Mädchenbildung kämpft, und ist die jüngste Nobelpreisträgerin?

Preveri

Kakšna je tvoja šola?

Sistem javnega šolstva marsikdaj preraste svoje okvirje in namesto da bi mlade učil, kako razširjati obzorja, jih začne utesnjevati in vpenjati v tesne okvirje. Velikokrat se zdi, da je namen javnih šol zgolj ta, da ljudem vzame samostojnost in jih spremeni v med sabo povsem enake ubogljive potrošnike.

Enega najbolj odmevnih protestov proti takemu »mlinčku za meso« je upesnila britanska skupina Pink Floyd v pesmi Another Brick in the Wall Part 2. Videospot si lahko ogledaš na tej povezavi.

Preberi si prevod verzov in odgovori na spodnje vprašanje.

Pesem pravi, da ne potrebujemo učiteljev in nadzora nad mišljenjem. Kaj kritizira pesem? Označi pravilen odgovor.

Preveri