Za pravilen prikaz potrebujete sodoben brskalnik. Preverjeno delujejo
brskalniki Mozilla Firefox 3.5+, Google Chrome 4.0+, Safari 4.0+, Internet Explorer 8.0+ ali Opera 10.50+.
V primeru, da uporabljate Internet Explorer 8, preverite, če imate vključen združljivostni način
(Compatibility view), ki ga lahko izključite s klikom na ikono, ki jo vidite na spodnji sliki.
Iz varnostnih razlogov je mogoče celozaslonski način
vključiti samo s pritiskom na gumb F11 na tipkovnici.
Ko ste enkrat v celozaslonskem načinu, ga izključite spet s pritiskom na F11.
2000 let Emone
(e-učna pot)
Avtor: Roman Vučajnk in Špela Kikelj
Težavnost: od 7. do 9. razreda OŠ
Predvideni čas: 10-20 min
Učni cilji: Zgodba o rimskem imperiju in nastanku Emone.
Hadrijanov zid je označeval severno mejo cesarstva (današnja Britanija). Zgraditi ga je dal cesar Hadrijan v 2. stoletju, ko je bil rimski imperij najobsežnejši. Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock.
Vse se začne z Rimljani
Pred približno 2000 leti so po našem ozemlju stopali Rimljani in v imenu mogočnega rimskega imperija širili svoje ideje, umetnost, vero in navade. V slovenskem prostoru so ustanovili več naselbin in jim dali rimski značaj. Med njimi je bila tudi Emona – antična predhodnica današnje Ljubljane.
Leta 14 naj bi v Emoni pod pokroviteljstvom cesarjev Avgusta in Tiberija nastala pomembna gradnja – predvideva se, da mestno obzidje. O tem govori gradbeni napis, a žal je ohranjen samo sivi del napisa, o preostalih delih lahko zgolj sklepamo.
Emona je bila tako po videzu kot po meščanskem vsakdanjiku podobna rimskim mestom. Po Ljubljanici so plule rimske trgovske ladje in po rimskih cestah so potovali rokodelski izdelki. Meščani so se radi sprostili v rimskih toplicah in se ob vinu, pijači Rimljanov, kratkočasili v gostilnah. Kot vsi Rimljani so se tudi Emonci shajali na trgu, kjer so trgovali, opravljali sodne posle ter z obredi častili rimska in domača božanstva.
Danes ležijo ruševine Emone zakopane pod ljubljanskimi zgradbami in ulicami. A nekaj jih je odkritih in te nam pripovedujejo zgodbo o cesarjih, kamnitem napisu in Emoni.
Dvojčka Romula in Rema naj bi našla volkulja in ju dojila. Danes je simbol mesta Rim.
Legenda o nastanku Rima
Film ti razkrije zgodbo o dvojčkih Romulu in Remu, ki je pravzaprav mitološka pripovedka o rojstvu mesta Rim. Legenda omenja reko, v katero naj bi ju kot novorojenčka odvrgel oblastiželjni stric Amulij in kjer naj bi Romul čez mnogo let ustanovil Rim.
Kako imenujemo reko, ob kateri je zraslo mesto Rim?
Bingo, zadetek v polno! Preostale naštete reke so znane kot prostor najstarejših prvih visokih civilizacij, mesta ob reki Tiberi pa so bila mlajša, nastajala naj bi v 1. tisočletju pred našim štetjem. Si za hiter skok v Rim pogledat reko Tibero? Klikni tu.
Rimljani so verjeli, da so potomci junakov trojanske vojne, desetletne vojne vihre med Grki in Trojanci, ki jo je zanetil trojanski kraljevič Paris z ugrabitvijo grške kraljice Helene. Razplet znamenite antične pripovedke, sicer upesnjene v epu Iliada, si lahko prebereš na tej povezavi.
Med preživelimi bojevniki je bil tudi mitični junak iz trojanskih bojnih vrst, prednik Romula in Rema, ki naj bi po legendi preplul tisoče kilometrov po morju, se ustalil na italijanskem škornju in ustanovil novo mesto.
Kdo velja za največjega rimskega heroja, ki nastopa tudi v epu Eneida?
Čestike! Kar pogumen tale Enej, kajne? Vojne bitke, morske pustolovščine in še lastno mesto! Gospodič naj bi bil razumnega in zmernega značaja ter sila redoljuben, zato so si ga Rimljani prav radi jemali za vzor.
Kopališče je imelo skorajda vsako rimsko mesto. Na povezavi boš pod razdelkom Zgodovina toplic izvedel vse o rimskih kopališčih.
Združitev majhnih kulturnih skupnosti
Zgodovina razkriva drugačno zgodbo. Približno 1000 let pred našim štetjem so Apeninski polotok poseljevale visoko razvite civilizacije, kot sta grška in etruščanska, ter razmeroma majhne kulturne skupnosti. Latinsko govoreče skupine, ki so se počasi krepile in razvijale, so se v 8. stoletju združile v mesto Rim.
Dvesto let kasneje je Rim cvetel: mesto se je ponašalo z rokodelskimi izdelki, stalo je na vozlišču trgovskih poti, ki so poleg blaga v mesto prinašale nove ideje, nove kulture in nova spoznanja. V mestu je bilo tedaj moč najti svetišča, kopališča, trge in spomenike.
Prostor, kjer so Rimljani častili bogove, jim prinašali daritve in žrtvovali živali, imenujemo svetišče ali tempelj. Vsako svetišče je imelo kip božanstva, ki mu je bilo posvečeno.
Osrednji trg, na katerem se je odvijalo politično, trgovsko in versko življenje Rimljanov.
Prostor, dostopen vsem Rimljanom, je bil namenjen sprostitvi, srečevanju ljudi in sklepanju poslov. V kopališču so se razmigali, spotili in ohladili.
Zasedanje rimskega senata na freski iz 19. stoletja
Julij Cezar: v zgodovino se je zapisal tudi s svojimi izreki.
Prišel, videl, zmagal
Spočetka je bil Rim kraljevina, po sedmih kraljevih vladavinah pa jo je izrinila republika. V republiki je imel oblast organ, imenovan senat.
Senat je bil sprva sestavljen iz vrst bogatih, premožnih plemičev – patricijev. Drugi Rimljani – plebejci, ki so sicer imeli rimsko državljanstvo (tega niso imele ženske in sužnji), a so bili revnejši, niso smeli sodelovati (oziroma glasovati) pri političnih odločitvah.
Bogati Rimljani so bili odvisni od revnejših, ki so pridelovali hrano, poganjali gospodarstvo in sestavljali rimsko vojsko, zato so popustili in politično moč prepustili tudi »običajnemu ljudstvu«.
Oblast, ki je bila sedaj utemeljena v preprostejšem prebivalstvu, pa ni zmogla obvladati rimske vojske, ki je uspešno bila bitke po Evropi in severni Afriki ter širila meje rimskega imperija. Odpri povezavo in spoznaj izjemnega generala, pogumnega vojskovodjo in pretkanega političnega voditelja, ki je povzročil zaton rimske republike.
»Prišel, videl, zmagal!« je komentiral Julij Cezar, ko je zmagal v bitki pri Zeli. V galaksiji znanja pa pravimo: »Prebral, rešil, zmagal!« Šibaj naprej!
Rimski osrednji trg, kjer je je imel Cezarjev privrženec Mark Antonij nagrobni govor ob njegovem truplu. Arheologi naj bi nedavno odkrili mesto, kjer so zarotniki umorili Julija Cezarja.
Marčeve ide
»Boj se marčevih id!« naj bi neki vedež posvaril Julija Cezarja. A zaman. 15. marca leta 44 pred našim štetjem so generalovi politični sodelavci in celo najtesnejši prijatelji skovali zaroto ter ga zahrbtno umorili med govorom v senatu.
Naslovnica prvega stripa Asterix opisuje prigode z Julijem Cezarjem
Majevski koledar šteje trinajst mesecev
Julij Cezar je zanimiv tudi za umetnost in širšo družbo
Julij Cezar je bil pogumna in uspešna osebnost, ki je močno vplivala na tedanjo družbo (za časa življenja je bil med Rimljani zelo priljubljen, saj je revnim razdeljeval zemljo), zasukala tok zgodovine (po njegovi smrti je nastopilo obdobje cesarstva) in postala tema velikih literarnih, filmskih in gledaliških del.
William Shakespeare ga je v tragediji Julij Cezar upodobil kot arogantnega in oblastiželjnega samodržca, René Goscinny in Albert Uderzo pa sta ošabnega vojvodo parodirala v stripu Asterix. Po hudomušni stripovski predlogi, ki povzema spore med uporno galsko vasico in vojsko rimskega imperija, so posneli tudi film. Napovednik si lahko ogledaš tukaj.
Po Juliju Cezarju imenujemo rimski koledar – julijanski koledar. Pred uvedbo julijanskega koledarja je koledarsko leto štelo 355 dni, kar je manj, kot je dejanski obhod Zemlje okoli Sonca, zato je Julij Cezar koledar posodobil, tako da mu je dodal deset dni in uvedel prestopno leto. V večini držav, tudi pri nas, danes uporabljamo gregorijanski koledar, ki je še natančneje usklajen z astronomskim gibanjem Zemlje.
Katere države oziroma skupnosti pa mesece še vedno štejejo po starem, julijanskem koledarju? Pomagaj si s povezavo.
Naka! Stari Maji so že davno izumrla civilizacija, torej ne morejo uporabljati julijanskega koledarja! Ostanejo ti samo še živeče skupnosti in vse te so prave!
Vojaški inženirji nadzorujejo gradnjo utrdbe. Na povezavi si lahko ogledaš prizor z rimsko vojsko iz filma Quo Vadis (v prevodu Kam greš).
Juliju sledi Avgust
Tako kot mesecu juliju sledi mesec avgust, tako tudi v rimski zgodovini Juliju (Cezarju) sledi (Oktavijan) Avgust. Mesec avgust imenujemo po Oktavijanu Avgustu, posinovljencu Julija Cezarja in prvem cesarju rimskega cesarstva.
Rim je bil v času Avgustove vladavine že zelo bogato in prostrano cesarstvo, razširjeno po celem Sredozemlju, ki je vedno znova hlepelo po tujih ozemljih in hlastalo po novi delovni sili. Ker se je rimski imperij vztrajno »redil«, so morali biti Rimljani, če so ga želeli obvladati, sila uradniški, redoljubni in organizirani. Veliko podporo je zagotavljala rimska vojska. To je bila strogo urejena organizacija, dovolj močna in dovolj številčna, da je skrbela za osvajanje ozemelj, gradnjo in zaščito cest ter obrambo imperija. V njej so služili izurjeni, poklicni vojaki, zvesti cesarju.
Kako imenujemo osnovne enote, ki so tvorile rimsko vojsko?
Na srednjeveški kopiji antičnega zemljevida so vrisane rimske ceste z imeni krajev in razdalj, med njimi tudi Emona.
Vojaška naselbina ob jantarni poti
Rimljani so v osvojenih deželah ustanavljali mestne naselbine. Preko mest je rimska država utrjevala svoj vpliv po imperiju, rimski način življenja pa je močno vplival na domorodno prebivalstvo, ki se je mešalo z rimskimi naseljenci.
V času vladanja Oktavijana Avgusta in njegovega naslednika Tiberija so se Rimljani na ozemlju, ki so ga že prej vojaško obvladovali, odločili postaviti svojo kolonijo, novo mestno naselbino. Ob starodavni jantarni cesti, po kateri so od Baltika do Ogleja (rimske Akvileje) prinašali jantar, in ob plovni reki je tako zrasla naselbina Emona.
Emona je bila zgrajena v obliki pravokotnika, ulice so tekle v smeri sever-jug, vzhod-zahod in se križale pod pravimi koti.
Vir: Mestni muzej Ljubljana, Igor Rehar
Emona posnema druga rimska mesta
Vsa mesta v rimskem imperiju so bila enako grajena. Tudi Emona. Predstavitveni film antične Ljubljane te popelje dva tisoč let nazaj, na ulice Emone, glavni trg, k svetišču, mestnim vodnjakom in na dvorišča bogatih meščanov. Oglej si ga na povezavi in odgovori na spodnje vprašanje.
V filmu si spoznal Emono. Kateri dve trditvi veljata za Emono?
Emona je bila sprva dom naseljencem iz Italije. Med prvimi naseljenci so bili številni vojni veterani, ki so tu dobili zemljo v obdelovanje. V Emoni sta se razvila rokodelstvo in trgovina, Emonci so bili kamnoseki, zidarji, mizarji, zlatarji, gostilničarji, brodarji, bojda tudi gladiatorji.
Gladiatorji so bili poklicni bojevniki v starem Rimu. To so bili sužnji ali vojni ujetniki, ki so se za zabavo ljudstva bojevali s tovariši ali zvermi. V gladiatorskih spektaklih tako ni manjkalo medvedov, levov in krokodilov ter bojev z različnimi vrstami orožja. Rimljani so radi obiskovali krvave gladiatorske igre in se zabavali ob strahotnih prizorih – še več, zahtevali so, da so predstave bolj in bolj okrutne, izzivalne in izvirne.
Kam je moralo iti rimsko ljudstvo, če si je želelo ogledati gladiatorske igre?
Amfiteatri so bili okrogle ali ovalne oblike, v sredini je stal oder, okrog pa se je stopničasto dvigoval prostor za občinstvo. V njem so nastopali gladiatorji, tu so usmrtili na smrt obsojene in prirejali bitke s konjskimi vpregami. Rimski Kolosej velja za najbolj ohranjen amfiteater in arhitekturno čudo. V srednjem veku so si v njem uredili bivališča in delavnice ter opravljali krščanske obrede, danes pa je na seznamu čudes novega sveta.
V Rimu so se kovale arhitekturne ideje, ki so povzročile gradnjo imenitnih stvaritev po vsem rimskem ozemlju. Kljub temu da so nekatere izume prevzemali od drugih ljudstev, ni šlo za golo posnemanje, pač pa so Rimljani posvojene ideje vešče »izklesali« v gradbene dosežke.
Poveži dosežke rimske arhitekture in gradbeništva z njihovimi opisi.
Spomenik v obliki loka na stebrih je bil docela rimska pogruntavščina. Slavoloke so navadno krasili napisi ali reliefi, gradili pa so jih v spomin na zmage.
Mostu podoben objekt, namenjen pretoku vode. Gradili so jih že v stari Perziji, Rimljani pa so idejo izpopolnili. Akvadukt je pradedek sodobnega vodovoda.
Rimljani so lok prevzeli od Etruščanov, ga nadgradili in prvič uporabili v velikih gradnjah.
V kleti Mestnega muzeja Ljubljana si lahko ogledaš osem metrov široko cesto, ki je od pristanišča vodila v Emono.
Emona je del najbolj znanega rimskega spomenika
Rimsko cesarstvo je bilo prepleteno z mrežo cest. Iz Rima so na vse konce imperija vodile glavne ceste, ki so se cepile na krajevne in tako povezovale vsa rimska mesta. Ceste so bile izjemno pomembne za hitre vojaške premike, za komunikacijo znotraj imperija in z glavnim mestom ter za neovirano trgovanje. Pa ne le za to. Po rimskih cestah, najbolj imenitnem spomeniku rimskega imperija, so potovale tudi ideje, religija, umetnost in pravo.
Na zemljevidu si lahko ogledaš stare rimske ceste, ki so nekoč tekle preko Slovenije. Skozi Emono so vodile tri glavne poti: severna, vzhodna in zahodna.
V 2. stoletju pred našim štetjem so ob cestah začeli postavljati miljne kamne ali miljnike. To so bili približno dva metra visoki okrogli stebri, v katere so bili vklesani podatki o cestah in razdaljah med kraji. Postavljeni so bili na vsako miljo.
Rimljani so kar najbolje skušali izkoristiti naravne danosti, da bi se lahko naselbine razvijale in cvetele. Reka, ki jo danes poznamo kot Ljubljanico, je bila plovna in priročno blizu, zato ne preseneča, da je imela Emona tudi svoje pristanišče. Bilo je na levem bregu današnje Ljubljanice.
Gospodarstvo Emone se je precej zanašalo na to pristanišče, kjer je bilo gotovo tudi precejšnje trgovsko skladišče za različno blago, ki je potovalo v zabojih, sodih in amforah.
Juhej, hura, jupi! Naslednjič, ko boš zobal čokolado z rozinami (rozine so posušene grozdne jagode), se pa le spomni, da se moramo za rozine zahvaliti Rimljanom.
Emonci doma večinoma niso imeli stranišč, le velike glinene vrče. Lahko pa so obiskali javno stranišče, kjer je na kamniti klopi z odprtinami za potrebo lahko naenkrat sedelo več kot deset ljudi. Pod klopjo je bil speljan kanal, da je voda lahko sproti odplakovala iztrebke.
Vir: Mestni muzej Ljubljana, Igor Rehar
Življenje v Ljubljani pred 2000 leti
Večina Emoncev je živela v večnadstropnih stanovanjskih hišah. Hiše bogatih meščanov sta krasila mozaični pod in stenska poslikava, skromnejša stanovanja pa so imela opečnata tla in pobeljene stene.
Čas Emone naj bi v stanovanja vpeljal tudi dve novosti: zaveso in preprogo. Od 2. stoletja dalje so stanovanja premožnih Emoncev ogrevali sistemi talnega in stenskega ogrevanja. Na povezavi si oglej skico, ki prikazuje potovanje vročega zraka. Zunaj so kurili, vroč zrak pa je ogreval nizek kletni prostor s stebri, na katerih so stala tla prostorov. Od tod se je prek votlih zidakov širil v stene, hišo pa zapustil skozi odprtinice v strehi.
Kako imenujemo opisani sistem centralnega ogrevanja? Pomagaj si povezavo.
Bazilika svetega Petra v Rimu je pomembno krščansko središče.
Središče družabnega življenja Emoncev
Tako kot se danes radi družimo po slaščičarnah, obiskujemo kinematografe ali poslušamo koncerte, tako so se tudi Emonci radi razvedrili. Središče družabnega, kulturnega, političnega, verskega in trgovskega življenja je bil forum. Na forumu so stali svetišče, mestna hiša, javno kopališče in bazilika. V starem Rimu je bila bazilika sodna dvorana in shajališče trgovcev, danes pa ima drug pomen.
Pobrskaj po povezavi in označi dva sodobna pomena besede bazilika.
Ne vemo, ali je Emona imela igralnico ali kazino. Zagotovo pa vemo, da je za družabno življenje skrbelo javno kopališče, v katerem so se Emonci osvežili, pokramljali ali sklepali kupčije. Vanj so zahajali tako moški kot ženske, bodisi revni bodisi bogati.
Sodobne stvaritve skušajo ujeti duh veseljačenja rimskih saturnalij (Ernesto Biondi, botanični vrt v Buenos Airesu, 20. stoletje)
Rimski bog Saturn, po katerem se imenuje eden izmed planetov našega osončja.
Največji rimski praznik: saturnalije
Rimljani nam niso zapustili le otipljive, stvarne dediščine. Praznovanje veselega decembra, druženje s svojimi bližnjimi in novoletno obdarovanje imajo izvor v rimski tradiciji praznovanja saturnalij.
Saturnalije so bile sedemdnevne slavnosti v čast boga Saturna, ki so jih v sredini decembra prirejali v starem Rimu. Rimljani so decembra praznovali začetek daljšanja dneva, kar so razumeli kot zmago nad temo in rojstvo svetlobe, luči. Zadnji mesec je bilo v Rimu še posebej bučno, vse ljudstvo je rajalo, in kot je za karnevalsko vzdušje običajno, je bilo vse norčavo, narobe in zamenjano. Gospodarji so stregli sužnje, ljudstvo, ki je sicer moralo paziti, kaj govori v javnosti, pa je lahko prostodušno in svobodno izražalo svoje mnenje.
Saturnalije so bile osnova za krščansko praznovanje rojstva Jezusa Kristusa.
Ancient Rome was a powerful and important civilization. It ruled the majority of Europe, from France to North Africa, for almost 1,000 years. The culture of Ancient Rome was very rich. During its rule, it was spread throughout Europe and continues to have an impact on the Western world even today. The Romans were great architects. All over Europe, we can find the ruins of ancient Roman buildings and squares.
Ljubljana, the capital city of Slovenia, was a Roman colony, called Emona 2,000 years ago. Today, Rome is the capital city of Italy. However, the city of Rome is so old that it is also known as the eternal city.
Solve the equation below, written in Roman numerals. Click here, if you need help.
Das Römische Reich der Antike (lateinisch Imperium Romanum) war eine sehr einflussreiche und wichtige Zivilisation.
Seine Kultur war sehr reich. Die Römer beherrschten fast ganz Europa, von Frankreich bis Nordafrika, für ungefähr tausend Jahre. Zur Zeit seiner Herrschaft erstreckte sich das Reich durch das ganze Europa und sein Einfluss ist überall in Europa noch immer sichtbar. Die Römer waren ausgezeichnete Architekten. Im ganzen Europa kann man Ruinen von Gebäuden und Marktplätzen aus der römischen Antike finden.
Vor zweitausend Jahren war Ljubljana, Sloweniens Hauptstadt, damals genannt Emona, auch eine römische Kolonie. Heutzutage ist Rom die Hauptstadt von Italien. Rom ist schon so alt, dass es auch die ewige Stadt genannt wird.
Löse die Gleichung unten, geschrieben in römischen Nummern.
V tretjem stoletju se je v rimskem imperiju začela kriza. Obseg imperija se je vztrajno zmanjševal, na meje cesarstva so pritiskala plemena barbarov in v državi so divjali nemiri. Območje današnje Slovenije so plenili Huni, nomadi mongolskega izvora, in plemena s severa. Sčasoma je Emona propadla, del prebivalstva pa se je umaknil v Italijo in Istro.
Katero današnje mesto je zraslo na ruševinah Emone?
