V prvi letošnji galaksiji znanja se spoznavamo s presenetljivimi živimi fosili!

Fosile (ne žive!) si gotovo že kdaj videl. Na morski obali, na primer, odtisnjene v kamne. Ali pa na poti na naš najvišji vrh − tam lahko, če dobro pogledaš, najdeš fosile rib, kačjerepov in školjk. Zakaj že? Ja, ker je bilo tam, kjer se dviga Triglav, nekoč morje.

Naprej

Fosili nam omogočajo, da si lažje predstavljamo korake v razvoju živega na Zemlji. Kako se je življenje razvijalo, sledilo spremembam, se prilagajalo in se spreminjalo. Ali pa spremembam ni bilo kos in je izumrlo.

Nekateri organizmi pa so ostali kljub vsem spremembam nespremenjeni. Milijone in milijone let. Iz roda v rod. Do danes. To so živi fosili.

Naprej

Kro, krok, krokodil ...

Krokodili in aligatorji so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. Med nami so že od prazgodovine, živeli so skupaj z dinozavri.

Krokodili so sladkovodne in morske živali. Njihova prednost je, da se zelo dobro zlijejo z okolico, kar jim omogoča uspešno plenjenje. Povprečni krokodili so velike živali (od metra in pol do dveh metrov). Pod vodo se premikajo zelo hitro in brez šuma. Zato so tudi tako uspešni lovci.

V filmu je bil prikazan krokodilji lov. Zakaj se krokodilu voda ne zaleti v žrelu, kadar spravi svoj plen pod vodo in ga z odprtim gobcem drži pod gladino, dokler ne utone?

Preveri

Ne le nilski krokodili v reki Nil, tudi drugod po svetu so

Krokodili so tudi ljubeči starši, edini med plazilci, ki skrbijo za svoj zarod, dokler ne odraste in je varen pred morebitnimi plenilci. Odrasli krokodili razen človeka, ki jih še vedno lovi zaradi kože, nimajo naravnega sovražnika.

Oglej si povezavo in ugotovi, na kateri celini krokodili NE živijo.

Preveri

Izumrtje, preživetje

Krokodili so na Zemlji že milijone let. Posnetke največjega ujetega krokodila na svetu (meril je več kot šest metrov) si lahko ogledaš tukaj.

Veliko živalskih vrst, ki so nekoč živele, je že izumrlo (na primer znameniti dinozavri). Znanstvenik, ki raziskuje izumrla živa bitja, se imenuje paleontolog, veda pa paleontologija. Več o delu paleontologa lahko izveš v tem intervjuju.

Kar nekaj živalskih vrst pa je takih, ki so na Zemlji že od pradavnine, tako kot krokodili. Kako se imenuje znanstvenik, ki raziskuje živeče organizme?

Preveri

Kdo je to?

Oglej si nenavadno žival, ki je na Zemlji že dolgo dolgo časa. Živi malo na kopnem, malo pa v vodi. Ima podoben kljun kot race, le da je širši in daljši. Ampak ni raca, saj valjasto telo prekriva dlaka. Ima štiri kratke noge z dolgimi kremplji, s katerimi se premika kot kuščar. Med prsti ima plavalno kožico, ki sega čez kremplje. Zato odlično plava. Ima ploščat in dlakav rep, pa ni bober.

Hrano preceja s kljunom. Ne požre je takoj, temveč jo spravi v vrečke na notranji strani lic. Pa tudi hrček ni. V blatu na dnu vode išče ličinke, gliste, rake in žuželke. Kako najde hrano, si lahko ogledaš na tem posnetku v angleščini.

In kdo je ta hecna žival, ki je videti, kot bi jo kdo sestavil iz ostankov vseh mogočih živali?

Preveri

Strupen sesalec, endemit, posebnež

Kljunaši so posebni, ker ležejo jajca, pa niso plazilci ali ptiči. Mladički, ki se izležejo iz jajca, pijejo oziroma ližejo mleko samice. So torej sesalci.

Poleg kljunatih ježkov in rovk so kljunaši tudi edini strupeni sesalci. Samci imajo na gležnjih zadnjih nog nekakšne ostroge, ki so povezane s strupnimi žlezami. Kljunašev strup lahko ubije manjše živali, človek pa nekaj ur trpi kar hude bolečine, tako močan je.

Zakaj je kljunaš takšen posebnež med živalmi, poslušaj v odlomku iz bajk avstralskih rjavih ljudstev.

Kljunaš je avstralski endemit. Kaj pomeni beseda endemit?

Preveri

Ena telesna votlina za vse

Avstralski endemit in sesalec je tudi kljunati ježek. Spada v isti red kot kljunaš − red stokovcev.

Kaj je značilno za stokovce? Klikni dva pravilna odgovora.

Preveri

Živi fosil

Kljunaši so kljub nenavadnosti uspešna vrsta. Zanje tako kot za vse žive fosile velja, da so prilagojeni razmeram v okolju, se uspešno razmnožujejo in imajo očitno dobro obrambo.

Kljunaš je poseben še zaradi nečesa. Tako kot krokodil je živi fosil. Poznaš oznako fosil? Oglej si jo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Kaj pomeni izraz živi fosil?

Preveri

Prastara velikanka

V globokem morju živi še en živi fosil − globokomorska velikanka latimerija. Oglej si jo na kratkem posnetku.

Skrivnostno prebivalko globin, ki naj bi bila na Zemlji že vsaj 60 milijonov let, so odkrili ribiči leta 1938, ko so lovili ob Južni Afriki blizu izliva reke Chalumna. Nikoli še niso videli takšne ribe: dolga je bila meter in pol ter težka več kot 50 kilogramov, imela je mesnate plavuti in luske mavričnih barv. Na krovu je ostala živa več ur. Kapitan je neznano ribo odnesel v muzej v London, kjer jo je pregledala gospa Latimer.

V muzeju so ugotovili, da so odkrili primerek ribe, za katero so mislili, da je že zdavnaj izumrla. Dobila je ime Latimeria chalumnae. Latimeria po priimku gospe iz muzeja, chalumnae pa po reki Chalumna, ki se izliva v bližini ulova.

Latimerija spada v prazgodovinsko skupino rib, imenovano resoplavutarice.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, koliko približno je znanih vrst rib.

Preveri

Skrivnosti globokega oceana

Latimerija se hrani z drugimi ribami in lignji.

Živi pa kar globoko v oceanu − od 150 pa kar do 700 metrov. Tlak in temperatura v globinah morja se zelo razlikujeta od tlaka in temperature v nizki vodi. Ko ujeto globokomorsko latimerijo dvigujejo proti površju, se zaradi tega zelo težko prilagaja hitrim spremembam.

To je tudi razlog, zakaj je bilo tako težko uloviti latimerijo in jo potem tudi ohraniti za raziskave.

Kje so našli latimerijo, v katerih vodah?

Preveri

Žirafa, konj ali zebra?

Iz oceana pri Afriki skočimo v osrednjo Afriko, v Demokratično republiko Kongo, kjer v redkem in svetlejšem tropskem gozdu z veliko podrasti živi plašna žival.

Je prav posebna sestavljanka: njene noge in zadnjico krasijo proge, pa ni zebra. Telo spominja na konja, pa tudi konj ni. Podolgovata glava in dolg vrat spominjajo na glavo neke znane živali. Ima izredno dolg in temen jezik, s katerim ovija liste gostega grmičja. V tem spominja na žirafo. Ampak bolj pritlikave sorte!

Oglej si posnetek te krasne živali.

Kako se imenuje?

Preveri

Okapia johnstoni

Okapi je zelo plaha žival. V zaraslem okolju mu dober vid ne pomaga, lahko pa se zanese na odličen sluh. Pri najmanjšem šumu zastriže z nazaj obrnjenimi uhlji in se umakne v goščavo.

To je razlog, da ga razen domačinov drugod po svetu niso poznali vse do leta 1900. Takrat je raziskovalcu Harryju Johnstonu končno uspelo odkriti, kdo je ta nenavadni »konj«, ki so ga domačini v Kongu lovili za hrano in ga imenovali okapi.

Ime so obdržali in mu dodali ime uradnega odkritelja. Tako je njegovo znanstveno ime Okapia johnstoni. Več težav kot poimenovanje pa je raziskovalcem povzročalo uvrščanje na novo odkrite živali.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, v katero družino spada okapi.

Preveri

Težave z razvrščanjem

Ko so odkrili okapija, so najprej mislili, da je malce drugačna gozdna zebra. Kasneje so ugotovili, da je kljub nizki rasti sorodnik žirafe, prebivalke afriških savan in step. Imata podobno glavo, rogove in jezik ter druge skupne telesne značilnosti.

Posnetek o žirafi si lahko ogledaš v oddaji RTV SLO Iz popotne torbe: Žirafa (od 2.30 naprej).

Okapi in žirafa sta torej sorodnika, a okapi ima bistveni krajši vrat, ker živi v drugačnem okolju kot žirafa.

Ko so znanstveniki primerjali 10 milijonov let stare fosilne ostanke kratkovrate žirafe z zgradbo okapija, so ugotovili, da je njen bližnji sorodnik. Torej še en živi fosil.

Katera celina je dom okapija in žirafe?

Preveri

Kako je žirafa dobila dolg vrat (po teoriji o naravnem izboru)

Žirafe imajo različno dolg vrat.

V okolju z visokimi drevesi so uspešnejše žirafe z dolgim vratom, ker lažje pridejo do hrane. Ker se lastnost deduje, imajo tudi njihovi potomci dolge vratove in so v okolju z visokimi drevesi uspešnejši od kratkovratih žiraf.

Po več generacijah imajo preživele žirafe v okolju z visokimi drevesi dolg vrat.

Okapi je najbližji sorodnik prve skupine žiraf, ker pa je živel v drugačnem okolju, v gozdu z obiljem nizkih rastlin, dolžina vratu ni bila pomembna. Zato je tudi s krajšim vratom zlahka našel hrano in zato imajo tudi njegovi potomci kratek vrat.

Po katerem učenjaku in raziskovalcu je povzeta zgornja teorija?

Izberi pravega!

Preveri

“Bil sem rojen prirodoslovec.”

To je sam o sebi rekel Charles Darwin. Na petletnem raziskovalnem popotovanju z ladjo Beagle je preučeval življenje na obiskanih otokih in zbiral kamnine, fosile, rastline in živali. Še posebej ga je navdahnilo življenje na Galapaškem otočju. Njegova teorija, O nastanku vrst z naravnim izborom, je bila v nasprotju s prepričanjem, da je svet in vse na njem ustvaril Bog.

Darwin je z dokazi, da je življenje posledica postopnega razvoja, s teorijo evolucije, zanikal mit o božjem stvarjenju sveta. Oglej si posnetek, ki prikaže postopen razvoj življenja na Zemlji in spreminjanje živalskih vrst.

V katerem stoletju je živel Charles Darwin?

Preveri

Živi fosili ‒ skrivnostni gozd

Na vzhodu Kitajske so se ohranili gozdovi dreves, ki jeseni zažarijo v rumenem. Ime drevesa, ki so ga na Kitajskem in Japonskem častili kot sveto drevo, je Ginko biloba.

V Aziji so drevo častili in sadili v bližini templjev. Najstarejši ginko naj bi rasel ob templju v Južni Koreji. Star naj bi bil več kot 1000 let in v višino meril 60 metrov!

Ta drevesa so nekaj posebnega, saj so kot vrsta preživela vse spremembe v obdobju 250 milijonov let! Toliko je namreč minilo od takrat, ko so bila nekaj povsem običajnega na planetu in so si delila prostor z dinozavri. Fosili listov so taki kot listi današnjih dreves.

V katero skupino rastlin spada ginko?

Preveri

Skrivnost preživetja

Ginko je vzdržljivo drevo. Odporno je na visoke koncentracije ogljikovega dioksida v zraku, na kisel dež, na močne sunke vetra, prenese do –30 stopinj Celzija, zaradi nekaterih kemičnih snovi je odporno proti žuželkam in mikroorganizmom.

Dokaz, kako odporno je, je bil tudi poganjek, ki je pognal iz zoglenelega štora ginka le nekaj sto metrov od središča jedrske eksplozije. To je bilo eno leto po bombnem napadu na Hirošimo. Eksplozija bombe je takoj ubila okoli 80.000 ljudi, pozneje pa jih je umrlo skoraj še enkrat toliko. Zaradi radioaktivnega sevanja je veliko ljudi umrlo takoj, drugi pa so utrpeli ožige, rakava obolenja …

Zato je bil poganjek tako presenetljiv, saj je pomenil novo življenje sredi ničesar. In od tedaj je ginko na Japonskem simbol sreče.

Katerega leta so ZDA bombardirale Hirošimo in Nagasaki z jedrskim orožjem?

Preveri

Živi fosili ‒ tako različni, a vendar …

imajo kljub vsem razlikam in posebnostim tudi veliko skupnega.

• Vsi imajo bližnje sorodstvo med zdavnaj izumrlimi skupinami.
• Vsi so bili ob odkritju pravo presenečenje, saj je do takrat veljalo, da so izumrli.
• Navadno so najbližji sorodniki organizmov, iz katerih so se razvile naslednje razvojne stopnje.
• Vsi živijo v odmaknjenih ali težko dostopnih in zato malo raziskanih življenjskih okoljih.

Oglej si seznam živih fosilov in ugotovi, katere TRI živali prav tako spadajo med žive fosile.

Preveri

Which of the following is true? Click the correct answers.

Preveri

Welche Sätze sind richtig und welche sind falsch? Klicke die richtige Antwort an.

Preveri

Pa še malo mitologije …

Meduza je bila starogrško mitološko bitje, ki je lahko iz živih bitij v trenutku ustvarila fosile. Kako je to mogoče?

Ja, kogar koli je Meduza pogledala v oči, je pri priči okamnel! Okamnitev pa je način fosilizacije, ki sicer poteka zelo dolgo …

Meduza je imela namesto las na glavi kače, a bolj kot kače je grozo zbujal njen pogled – kogar je pogledala, se je spremenil v kamen. O tem, zakaj je imela namesto las na glavi kače, obstaja več različic.

Ena pravi, da je bila prej lepa mladenka, ampak precej nečimrna, zato se je boginja Atena razjezila ter njene čudovite lase spremenila v kače. Druga pravi, da jo je Atena v pošast spremenila zato, ker se je Meduza združila s Pozejdonom, bogom morja.

Kdo je bil junak, ki je ubil Meduzo? (Njen pogled pa je bil smrtonosen tudi po njeni smrti, kar je junaku zelo koristilo.)

Preveri