Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MK, Shutterstock.
Kaj je to?
Pretaka se v strugah potokov, rek, pada kot slap, ponikne pod zemljo in se vrne na površje. Žubori kot potoček, miruje v mlaki in valovi v jezeru, se blešči v morjih in oceanih, zaklenjena ždi v ledenikih.
Voda, seveda.
Včasih so vodo po božje častili, vedno pa je imela dvojno vlogo: bila je vir življenja in očiščenja, pa tudi vir nesreč.
A pogosteje je voda pozitiven element, je simbol globin, je tisto, kar očiščuje, rojeva življenje, obnavlja …
Kako dolgo bo voda še lahko očiščevala, ko pa jo vztrajno onesnažujemo?
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)
Klikni in si oglej, kako poteka čiščenje vode v čistilni napravi.
Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)
Z okoljevarstvenimi raziskavami preverjajo kakovost prsti in podtalnice.
Čiščenje vode
Brez vode ne bi bilo življenja na Zemlji. Pa vendar z vodo ravnamo, kot da je javno smetišče. V filmu je predstavljen postopek čiščenja vode.
Preberi članek o skrbi za vodo.
Kdo je največji krivec za onesnaženje voda?
Tako je, največji onesnaževalec narave je človek, ki v reke in morja izpušča neprečiščeno umazanijo, kemične proizvode … in s tem ruši ravnovesje narave!
Naka, razmisli in ponovi vajo!
Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)
Čistilne naprave
Predvsem v zadnjih par sto letih je postala čistost vode zelo pereč problem. Reke se namreč lahko do neke mere po naravni poti očistijo same.
Z nastankom večjih mest, z razvojem industrije in kmetijstva pa je človek reke z vsem, kar je spuščal vanje, tako onesnažil, da njihovo samočistilno delovanje ni več zadoščalo. Zato se zdaj za čiščenje vode uporabljajo različne čistilne naprave.
V filmčku je prikazano delovanje čistilne naprave. Zakaj se po različnih postopkih na koncu doda klor?
Preveri
Če te zanima več o tem, kako delujejo čistilne naprave, si oglej posnetek o čistilnih napravah iz oddaje Ugriznimo znanost.
Odlično! Kloriranje je najpogosteje uporabljen postopek za dezinfekcijo pitne vode, saj uniči bakterije in nekatere viruse. Je pa res, da ima tudi slabe strani.
Naka. Oglej si še enkrat filmček, pa bo vse jasno.
Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)
Vsako življenje potrebuje vodo
Čista voda
Danes vodo onesnažujemo veliko bolj, kot so jo onesnaževali ljudje včasih. V državah, kjer je vode malo oziroma onesnaževanje vode preveliko, ljudje zaradi pomanjkanja pitne vode umirajo.
Po podatkih UNEP-a (organizacije Združenih narodov za varstvo okolja) umira zaradi uživanja onesnažene vode vse več ljudi: onesnažena voda povzroči smrt več ljudi kot jih umre v vojnah, zaradi nje na svetu vsake 20 sekund umre en otrok, več kot polovica vseh bolnikov v bolnišnicah po svetu je zbolela zaradi uživanja onesnažene vode.
Oglej si posnetke najbolj onesnaženih voda na Kitajskem.
Kako se imenuje sposobnost vode, da se očisti po naravni poti? Odgovor najdeš na tej povezavi.
Tako je, pri biološkem samočiščenju vode imajo poglavitno vlogo različni vodni mikroorganizmi, sicer pa se voda čisti tudi v samem vodnem krogu: ko deževnica pronica v tla, jo zemlja filtrira, naslednja stopnja čiščenja se zgodi z izhlapevanjem iz rek in morij ...
Mnja, ne bo prav. Pomagaj si s povezavo, pa bo šlo. Ponovi
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)
V nekaterih delih sveta je voda kilometre in kilometre daleč
Niti zavedamo se ne, kako srečni smo lahko, da iz naših pip teče kakovostna pitna voda.
Voda na dosegu roke − ali pa kilometre daleč
Žejen? Nič hudega, vedno lahko stopiš do najbližje pipe in si natočiš čisto vodo. Včasih pa ni bilo tako. Po vodo so hodili v vodnjake, reke in potoke, umivali pa so se s pomočjo veder. V nekaterih delih sveta je voda še vedno najbolj cenjena dobrina, ki jo spoštujejo tudi zato, ker je ni na pretek, in z njo ne razmetavajo tako kot v razvitem svetu.
Oglej si prispevek o deklici, ki mora hoditi po vodo več ur.
Na kateri celini živi deklica iz prispevka?
Tako je. V številnih državah Afrike vode primanjkuje. Ponekod so razlogi sušno podnebje in puščavske razmere, drugod tudi zaradi vsakodnevnih spopadov vode primanjkuje.
Naka! Oglej si prispevek in vse bo jasno.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)
Poraba vode
V razvitem svetu uporabimo danes povprečno kar šestkrat več vode na dan, kot so je porabili ljudje pred sto leti. V Sloveniji prebivalec v poprečju porabi okrog 150 litrov vode na dan.
Skoraj tri milijarde ljudi na svetu pa nima dovolj pitne vode. Ker število prebivalstva na svetu narašča, bo problem pitne vode postal v prihodnosti še bolj pereč. Voda je pač vir vsega življenja na zemlji. Vsak živi organizem potrebuje vodo. Če vode ni, ni življenja.
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kaj označuje izraz hidrosfera.
Bravo, tako strokovno imenujemo vso vodo, ki jo najdemo na zemeljskem površju.
Uf! O čem pa govorimo v tej učni poti? No, bo šlo?
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)
Kroženje vode v naravi ali vodni krog
Med nebom in zemljo
Hidrosfera se v obdobju razvoja človeka ni spreminjala. Zakaj? Ker voda na Zemlji neprestano kroži. Temu rečemo tudi vodni krog. Voda, ki so jo pili dinozavri, ki so jo pili praljudje, ki so jo pili stari Rimljani ..., je ista voda, ki je na Zemlji še danes.
Kroženje vode v slikah si lahko ogledaš na tej povezavi.
Kaj omogoča kroženje vode v naravi?
Seveda. Sonce seva in s tem poganja kroženje vode, ki v ozračje prehaja v obliki vodnih hlapov.
Hm. A se čisto malo hecaš?! Hitro ponovi vajo!
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)
Zemlja je iz vesolja videti kot modra frnikula
Če bi vso vodo na Zemlji združili v eno skupno kapljo, bi bila ta v primerjavi z Zemljo kljub vsemu zelo zelo majhna.
Zakaj ne planet Ocean ali Voda?
Hecno, da se naš planet imenuje Zemlja in ne Ocean ali Voda. Zaradi morij in oceanov, ki prekrivajo 70 odstotkov planeta, je iz vesolja videti moder. V morjih so raztopljene soli, ki jim dajejo slan okus.
Poleg slanih morij premore naša Zemlja tudi sladke vode: jezera, potoke, reke, podtalnico. Sladka voda je voda brez posebnega okusa. Če ni onesnažena, je to pitna voda. Veliko vode je ujete v ledenikih in snegu.
Poveži, da bodo razmerja prava. Oglej si posnetek, ki ti bo pomagal pri oceni.
Odlično! Zdaj razumeš, zakaj je tako pomembno, da skrbimo za pitno vodo?
Hm, na povezavi je vse zelo nazorno prikazano. Morda si jo pa vendarle ogledaš, potem bo zagotovo šlo.
Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)
Voda v vseh treh agregatnih stanjih. Jih prepoznaš?
Voda, hlapi, led
Snovi so v različnih fazah oziroma agregatnih stanjih. Lahko so v trdnem, kapljevinastem ali plinastem agregatnem stanju. Pri kroženju vode prehajajo vsa tri agregatna stanja vode iz enega v drugo.
PRIMER: Če ti je vroče, si ledeni čaj pripraviš tako, da ga ohladiš s kockami ledu. Ledene kocke nastanejo tako, da daš vodo v zamrzovalnik, kjer se ohlaja in strjuje v led. Ko daš led v kozarec s čajem, prejema toploto od čaja in se ob tem tali ter prehaja v tekočo vodo. Če pa ohlajen čaj stoji na soncu, se bodo na zunanjem delu kozarca pojavile kapljice. Tu je voda spet spremenila agregatno stanje ‒ v zraku je namreč vodna para, ki se je ob mrzlem kozarcu tako ohladila, da je prešla v tekočino.
Pojav vode v naravi je odvisen od temperature: pri temperaturi, nižji od 0 stopinj Celzija, nastane iz tekoče vode led. Pri temperaturi, višji od 100 stopinj Celzija, nastanejo vodni hlapi.
Poveži, da bo prav.
Tiha voda bregove dere, odlično, obvladaš!
Khm. Pravzaprav še nismo slišali, da lahko pamet izhlapi;) No, razmisli in poveži, da bo prav, to je otročje lahko!
Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)
Če je zelo hladno, se ob dihanju pojavijo beli oblački. Hlapi so kondenzirali v drobne kapljice.
Vsi obrazi vode
V naravi se voda ob segrevanju spremeni v vodne hlape. Ti ob ohlajanju kondenzirajo v drobcene vodne kapljice. Nastanejo oblaki. Ko je kapljic dovolj, začne deževati. Iz oblakov na nebu pada dež na zemljo in odteka po površini, se spušča navzdol v jarke in potočke, ki odtekajo proti morju. Voda pronikne tudi v razpoke in pore v prsti in tleh. Od tu jo črpajo rastline. Ko posije sonce, posuši kapljice in luže.
Izhlapeva tudi voda iz morij in oceanov, iz rastlin, iz mokrega perila in tudi iz tebe. Vodni hlapi se dvignejo v zrak, spremenijo se v kapljice in nastanejo oblaki.
Kadar je ozračje zelo hladno, se vodne kapljice v oblaku spremenijo v kristale. Takrat iz oblakov sneži.
Kdaj občuduješ snežinke, ki se ti raztapljajo na obrazu? Ali veš, da imajo vse snežinke šest krakov, niti dve pa nista enaki? Različne oblike snežink si lahko ogledaš vse tukaj.
Ugotovi, kateri snežinki sta pravi in katera je ponarejena, saj nima pravega števila krakov. Poveži, da bo prav.
Tako je, klanjamo se! S snežinkami naprej!
Naka, pravi sta tisti, ki imata šest krakov! Hitro poveži, da bo prav.
Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)
Ne le, da je voda povsod okrog nas, tudi dve tretjini tvojega telesa je sestavljenega iz vode. Oglej si povezavo in ugotovil boš, kako pomembna je voda za človeka.
Ilustracija: Anton Buzeti
Voda je življenje
Slika prikazuje odstotke vode, ki jih vsebuje človeško telo v določenem starostnem obdobju.
Med spodnjimi trditvami izberi tiste tri, ki so pravilne.
Super, prava glavca si!
Uh, še enkrat preberi trditve in izberi TRI pravilne.
Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)
Tako je, na pravi sledi si!
Nikar se ne hecaj, malce razmisli ali pa poskusi, kaj se zgodi ‒ no, tole zadnje odsvetujemo, ker domači zagotovo ne bodo veseli;)
Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)
Kadar lahko, si za žejo natoči kar vodo iz pipe ‒ je enako dobra kot tista iz plastenke, veliko cenejša in prijaznejša do okolja.
Žejen, vode, prosim!
Ko si žejen, preprosto odpreš pipo in si natočiš pitno vodo. Toda vodovod v vsaki hiši je novodobna pridobitev. Kako pa je bilo s pridobivanjem pitne vode skozi zgodovino?
Na povezavi si preberi nekaj dejstev iz zgodovine in ugotovi, katere tri od spodnjih trditev so pravilne.
Na povezavi pa si oglej še slike najbolj presenetljivih vodnih mostov na svetu!
Kristalno jasno! Odlično, zapluj naprej.
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)
Prestreči vodo, če je blizu izvir, ni težko. Težava je, kadar izviri usahnejo …
Robbov vodnjak v Ljubljani. V ozadju ljubljanska stolnica.
Vir: Wikipedia
Izviri, vodnjaki in kapnice
Najstarejša oblika oskrbe s pitno vodo so izviri (studenci) in vodne jame. Ti so predstavljali neprecenljivo bogastvo. Da bi lahko vodo shranili, so gradili vodnjake (za shranjevanje podtalnice) in kapnice (za shranjevanje vode, prestrežene ob padavinah, navadno s strehe).
Ob vodnjakih so se ljudje tudi družili. S posodami za vodo so se zbirali nosači in izmenjali novice. Ob koritih se je napajala živina in v posebnih koritih so ženske prale perilo.
Tudi danes marsikje še obstajajo vodnjaki kot edina oskrba s pitno vodo. V Ljubljani je še danes ohranjenih in delujočih 40 vodnjakov. Nekateri so ohranjeni še iz antičnega časa. Najbolj znan je Robbov vodnjak, imenovan tudi Vodnjak treh kranjskih rek.
Katere reke upodablja Robbov vodnjak?
Bravo, čestitke poznavalcu slovenskih rek!
Uf. Klikni na povezavo in si pomagaj z opisom. Ali pa preprosto malce razmisli: gre za kranjske reke …
Stopnja: Veliki finale (15 od 20)
Star vodnjak v Štanjelu na Krasu
Vir: Štanjel ‒ kraška hiša
Ob vodi tudi klepet
Vodnjaki so bili tudi prostor za izmenjavo govoric. Na tej povezavi si preberi pesem Vaške klepetulje pesnika Janeza Menarta.
Pomagaj si s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in poišči razlago manj znanih besed, ki se pojavijo v pesmi.
Pravi jezični dohtar:) Šibaj naprej!
Stopnja: Veliki finale (16 od 20)
Izvir mineralne vode
Iz globin in davnin na plan
Mesto, kjer podzemna voda ali podtalnica priteče na površje, imenujemo izvir.
Voda, ki privre na dan iz globin, je drugačnega okusa kot voda, ki jo pijemo vsak dan iz pipe. Voda iz globin je varna pred onesnaženjem, kadar je podzemni vodni vir zaščiten pred različnimi možnostmi onesnaženja, morebitnimi škodljivimi izlivi ipd.
Različne mineralne vode imajo različne okuse, odvisno od kamnin, prek katerih so tekle in jih raztapljale, ter od količine mehurčkov ogljikovega dioksida. Nekatere so zelo stare in izvirajo iz pramorij, druge so stare nekaj tisočletij, najmlajše pa le nekaj deset let.
Iz vrelcev globoko v notranjosti priteka topla mineralna voda. Segreje jo magma v notranjosti Zemlje.
Kaj je mineralna voda?
Tako je! Mineralna voda je dobra zate, zato si jo le privošči tu in tam.
Hm. Se hecaš? Razmisli, saj je že iz besedne zveze same vse jasno.
Stopnja: Veliki finale (17 od 20)
Vrelec Radenci
Zakaj so pomembni minerali?
Minerale potrebuješ, da lahko normalno deluješ – za presnovo, za gradnjo kosti, zob, za strjevanje krvi, uravnavanje bitja srca, vode v telesu, delovanje mišic in živčevja … Potrebne minerale dobimo s hrano, najlažje dostopni pa so prav iz naravnih mineralnih vod. Mineralov vodi ni mogoče dodati, v njej morajo nastati po naravni poti.
Med mineralnimi vodami, ki so na slovenskem trgu že zelo dolgo, je tudi Radenska. Mineralna voda Radenska spada med najbogatejše mineralne vode v Evropi.
Oglej si film o zgodovini Radencev, ki se je začel s popotovanjem mladega študenta medicine Karla Henna skozi te kraje.
Kdaj so napolnili prvo steklenico z mineralno vodo v Radencih?
Mehurčkasto fantastično! Še tri naloge in priplaval boš do konca.
Uf. Ta mineralna voda je med nami že slabih dvesto let … No?
Stopnja: Veliki finale (18 od 20)
Notranji bazen v Rimskih termah
Namakanje v termah
Ob toplih vrelcih so začele nastajati tudi terme, zdravilišča s toplo vodo, primerna za namakanje.
Ampak terme so si že pred več kot dva tisoč leti izmislili stari Rimljani iz higienskih razlogov ‒ to so bila javna kopališča. Terme so imela vsa večja rimska mesta. Kopanje v javnih termah je bilo ločeno za ženske in moške: ure za kopanje enih in drugih so bile točno določene. Rimski moški so v termah sklepali posle in se tudi poslovno srečevali. Več o rimskih kopališčih izveš na povezavi. Največje terme starega Rima so bile Dioklecijanove terme iz 3. st. pr. n. št.
Kaj pomeni beseda terma?
Obvladaš! Kot že omenjeno, pa se v množini uporablja tudi za zdravilišče z vodo toplega izvira in javno kopališče.
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
Congratulations! Water is good for you, so keep drinking it. Cheers!
Sorry, that’s not it. Try again.
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Herzlichen Glückwunsch! Wasser ist gut für uns, deswegen sollen wir es möglichst viel trinken! Prost!
Leider falsch! Versuch noch einmal!
Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)
Grški bog morja Pozejdon oziroma Neptun pri Rimljanih. Na sliki Neptunov vodnjak v Berlinu.
Voda je navdih
Voda je v vseh svojih oblikah navduševala ljudi, zato jo najdemo opevano v pesmih, uporabljeno v pregovorih, upodobljeno na filmskem platnu.
Najbolj znana slovenska pesem, ki govori o lepoti vode ‒ reke, je Gregorčičeva hvalnica Soči. Zagotovo poznaš tudi melodijo enega najbolj znanih valčkov, Straussove mojstrovine Na lepi modri Donavi, ki jo lahko poslušaš tukaj.
Za konec pa še skok v mitologijo: pri starih Grkih je bil utelešenje vode najstarejši med titani, bog Okean (ti zacinglja ime kot povezava z oceanom?).
A je zagotovo bolj znan olimpski bog morja Pozejdon, brat Zevsa, vladarja neba in zemlje, ter Hadesa, boga podzemlja. Živel je v morskih globočinah. Po širnem morju je popotoval z vozom z vpreženimi konji v barvi alg in morske pene. Imel je trizob, s katerim je lahko povzročal potrese, strašne nevihte in ogromne valove. Mornarji so se ga bali in molili k njemu, da bi jim omogočil mirno plovbo. Bil je muhast in precej maščevalen bog, a je delal tudi v dobro ljudi: on je zemlji podaril vlago in omogočil razvoj rastlin. Imel je ogromno otrok, med njimi so bile tudi morske in druge pošasti. Mednje bi lahko uvrstili tudi Krakena (orjaški ligenj), ki napade junaka v Piratih s Karibov (klikni za posnetek).
Oglej si povezavo. Kateremu grškemu junaku je Pozejdon oteževal vrnitev domov? To je bil junak, ki se je domislil tudi trojanskega konja (klikni za posnetek), s katerim se je končala trojanska vojna v prid Grkov. Njegovo ime je?
Tako je, čista zmaga! In zapomni si: kar podarja narava, ni samo tvoje, ni samo naše. Zaupano je vsem živim bitjem. Voda je darilo, ki naj bi ga uživali, a hkrati tudi delili in ga ohranili za vse, ki še pridejo. Nazdravimo zdravju tega planeta: z vodo ‒ za vodo!
Naka. Naslov antičnega epa, ki govori o njegovem popotovanju domov, je Odiseja. No, bo šlo?
