Tema je nastala v okviru EU-projekta 2Bparks – Ustvarjalno trajnostno gospodarjenje, trženje po meri območja in okoljska vzgoja o parkih www.2bparks.org. Projekt financirata Evropska unija MED program in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.

Vode v Sloveniji

Voda je ena izmed posebnosti, ki loči Zemljo od drugih planetov Osončja.

Voda in zrak sta tista elementa, ki omogočata življenje na Zemlji. Brez vode ne bi bilo življenja, kot ga poznamo danes.

Naprej

Slovenija spada med bolj vodnate evropske države. Pa znamo ceniti to, kar je ponekod vrednejše od zlata?

Naši predniki so se bolj kot mi zavedali pomena vode in ji tudi pripisovali poseben pomen. To lahko razberemo že iz imen potokov, na primer Zdravšček in Pomlajevalšček.

Naprej

Voda na Zemlji ni enakomerno razporejena. Med najbolj namočene kraje na Zemlji spada Mawsynram v Indiji. Tam so leta 1985 imeli toliko padavin, da bi voda v enem letu dosegla 26 metrov v višino, če ne bi odtekala.

Najbolj namočeni celini sta Južna Amerika in Evropa, najbolj sušni pa Antarktika in Avstralija.

Tudi Slovenija spada med bolj namočene države, kjer pa spet nimamo povsod enake količine padavin. Oglej si karto, ki prikazuje povprečno letno količino padavin v Sloveniji, in izberi pravilni odgovor.

Preveri

Del vode iz velikega vodnega kroga ostane na površju ‒ površinske vode, del pa ponika v tla ‒ takrat govorimo o podzemnih vodah. Teh je pri nas celo več.

Na spletni povezavi si oglej nekatere tipe voda, ki jih imamo v Sloveniji.

Kaj od spodnjega ni oblika vode?

Preveri

Kaj pa ledenik, kaj meniš, zakaj je pomemben?

Ledenik v obliki ledu zadrži del vode, ki na površje pade kot sneg. Pozno spomladi in poleti v času suše začne zaradi izhlapevanja količina vode v rekah upadati.

Taljenje snega in ledu ustvarja številne potoke, ki napajajo večje reke. Tako nas voda v snegu in ledu »počaka« tudi do poletja.

V Sloveniji imamo še dva ledenika: Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto.

Prikaz Triglavskega ledenika si lahko ogledaš v kratkem filmčku pod video vsebinami na povezavi Triglavski ledenik. Izberi pravilno trditev.

Preveri

Vodni izviri prehajajo v potoke, ob hudem nalivu pa tudi v hudournike ter se združujejo v vedno večje reke. Skupaj sestavljajo rečno mrežo. Več ko ima reka pritokov, bolj gosta je njena rečna mreža.

V predstavitvi Poti ob reki Iški - “Okljuk” poišči razdelek Skrivnosti zaledja Iške in si oglej zemljevid, ki prikazuje razvejani rečni mreži Iške in Želimeljščice.

Kako se imenuje glavni pritok reke Iške? To je .

Preveri

Voda v kraški pokrajini teče po podzemnih jamah in pogosto privre na površje v izdatnih izvirih.

Po svoji zanimivosti vsekakor izstopa kraška Ljubljanica, ki večkrat ponikne, nazadnje pa leno teče po Ljubljanskem barju.

Preberi si opis Ljubljanice in odgovori na vprašanje, zakaj se Ljubljanica imenuje reka sedmerih imen.

Preveri

Območja, na katerih narava zbira vodo, imenujemo mokrišča. Pomembna so, ker zadržujejo vodo, nas varujejo pred poplavami, jo čistijo ter dajejo zatočišča številnim rastlinam in živalim.

Da bi jih ohranili, so leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisali sporazum, ki varuje pomembna svetovna mokrišča. Od takrat 2. februarja praznujemo Svetovni dan mokrišč.

Katera slovenska mokrišča so vključena v Ramsarsko konvencijo? Njihova imena poišči na spletni povezavi.

Preveri

Večje stoječe vode imenujemo jezera.

Ločimo jih po nastanku. Tista, ki so nastala z naravnimi procesi, neodvisno od človeka, imenujemo naravna jezera. Če je vodo z različnimi posegi zajezil človek, so to umetna jezera.

Naša najbolj znana naravna jezera so Bohinjsko, Blejsko in Cerkniško jezero.

Naše največje umetno jezero je Ptujsko akumulacijsko jezero.

Po svoji lepoti izstopajo Triglavska jezera. Zaradi izjemne količine vode ob večjem deževju pa je zanimivo Divje jezero v bližini Idrije.

Razvrsti jezera po njihovih značilnostih.

Preveri

Na kraškem polju, kjer voda hitro odteka, nastane presihajoče jezero.

Najbolj tipično takšno jezero je Cerkniško. O njem je pisal že kranjski plemič iz 17. stoletja Janez Vajkard Valvasor v delu Slava vojvodine Kranjske.

Kaj je presihajoče jezero?

Preveri

Slovenija je bogata z vodo, zato večjih težav pri preskrbi s pitno vodo nimamo.

Da lahko človek preživi, potrebuje od 2 do 5 litrov vode dnevno, kar pa ne omogoča zdravega življenja. Za pripravo toplih obrokov in osnovno osebno higieno potrebujemo od 20 do 50 litrov neonesnažene vode dnevno.

Zamisli se! Na Primavodi si poglej, koliko litrov vode porabiš, če pipe med ščetkanjem zob ne zapreš. Izberi ustrezni odgovor.

Preveri

Večino vode v Sloveniji načrpamo iz podzemne vode.

Največ takšnih območij je pod prodnimi ravninami v Ljubljanski kotlini ter na vzhodu in severovzhodu Slovenije. Pred nastankom vodnjakov in pozneje javnih vodovodnih sistemov so ljudje pitno vodo dobili v bližnjem izviru ali potoku. Na prodnih ravninah, s podtalnico plitvo pod površjem, pa so imeli vodnjake.

Od druge polovice 20. stoletja poskušajo z vrtanjem zajeti vodo iz čim globljih plasti vodonosnika - naravnega vodnega zbiralnika in prek javnih vodovodnih sistemov oskrbeti prebivalce.

Največji vodovodni sistem je v Ljubljani. Delovanje vodovodnega sistema ti bo razložil Cevko. Poveži, da bo prav.

Preveri

V preteklosti so vodno energijo rabili za pogon mlinov, žag in raznih obrtnih delavnic.

Danes vodno energijo izkoriščajo predvsem hidroelektrarne in jo pretvarjajo v električno energijo.

Oglej si video (poišči razdelek video vsebine in klikni) ter ugotovi, kaj se dogaja na posnetku.

Preveri

Kar 15 odstotkov Slovenije je poplavno ogrožene. Najhujši poplavi v zadnjem času sta bili jeseni 2010 v osrednji Sloveniji in jeseni 2012 v severovzhodni Sloveniji, ko je bilo več naselij skupaj s cestami poplavljenih.

Oglej si filma na zgornjih povezavah. Pri katerih poplavah so bila bolj ogrožena človeška življenja? Upoštevaj, da se poplavi razlikujeta glede na tip pokrajine (ravnine in hribovja) in zaradi tega tudi v moči vode.

Preveri

Slovenija spada med bolj vodnate evropske države. Z oddaljenostjo od morja proti severovzhodu pa količina padavin upada. Na primer v Pomurju jih je kar precej manj, zaradi česar jih tam poleti pogosto pesti suša.

Suša ni nov pojav, z njo so se srečavali tudi ljudje v preteklosti. Je ena izmed mnogih naravnih nesreč, ki nastanejo zaradi dogodkov v naravi.

Katera naravna nesreča je velikokrat povezana s sušo?

Preveri

Zaradi sodobnega načina življenja je voda zelo izpostavljena onesnaževanju.

Površinske in podzemne vode še zlasti onesnažujemo z neposrednim odtekanjem gospodinjskih in industrijskih odplak, spiranjem gnojil in zaščitnih sredstev s kmetijskih zemljišč, odtekanjem nevarnih snovi z neurejenih odlagališč odpadkov …

Ponekod po svetu je okolje precej bolj onesnaženo kot v Sloveniji. Pri nas pa je bilo v zadnjem času odmevno onesnaženje pitne vode v Loški dolini. Oglej si posnetek!

S katero bakterijo je bila onesnažena pitna voda v Loški dolini?

Preveri

Slovensko morje obsega približno tretjino Tržaškega zaliva, ki je najsevernejši del Jadranskega in hkrati Sredozemskega morja.

Zaradi velikosti je bolj podobno kakemu našemu jezeru kot pa »pravemu« morju. Kljub svoji majhnosti, zaprtosti in plitvosti pa voda dosega kar visoko kakovost, kar se kaže tudi v dobro ohranjeni naravi, na primer v prisotnosti posebne morske ptice - sredozemskega vranjeka.

Leta 2012 so bila prav vsa slovenska obmorska kopališča ocenjena z najvišjo oceno.

S katero barvo označujemo najbolje ocenjena kopališča?

Preveri

Za Slovensko primorje je bilo značilno solinarstvo, ki je ljudem stoletja dajalo kruh. Soline so prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode.

Od številnih solin na obrobju Tržaškega zaliva so ostale poleg manjših Strunjanskih aktivne Sečoveljske soline ob reki Dragonji. V okviru dejavnosti Muzeja solinarstva pridelujejo sol še na način, ki izvira iz 14. stoletja.

Kaj so Sečoveljske soline?

Preveri

What falls to the ground when clouds become too heavy?

Earth is known as the blue planet because of the presence of?

Preveri

Danes se nam zdi samoumevno, da iz pipe priteče pitna voda in da je imamo v izobilju. Pitna voda je bila in bo vedno bogastvo, za katerega se ljudje med seboj že od nekdaj prepirajo.

V našem času se zlasti v nekaterih predelih Azije in Afrike že dalj časa prepirajo o vodnih virih. To lahko pripelje tudi do oboroženih spopadov. Oglej si prispevek o vojni za vodo v pokrajini Darfur v Sudanu.

K sreči pa lahko v Sloveniji še vedno pijemo zdravo pitno vodo. In vsak lahko pripomore k ohranjanju čistoče naših rek, jezer, morja.

Kako? Začni vodo smiselno uporabljati. Označi tri dejanja razumnega ravnanja z vodo.

Preveri