Ljudje so že v davnini opazovali nebo. Tako se je rodila astronomija – veda, ki raziskuje vesolje.

Pravijo, da je astronomija najstarejša veda. Toda trajalo je tisočletja, da so astronomi ugotovili, da je Zemlja okrogla, kako daleč so Luna, planeti…

Danes astronomi z velikimi teleskopi in roboti preučujejo vesolje ter odkrivajo vse bolj nenavadna vesoljska telesa, kot so na primer črne luknje.

Podaj se skozi astronomsko učno pot in odkrij novo galaksijo znanja in čisto prave galaksije. Vse raziskovalce vodi radovednost, zato kar pogumno naprej!

V odlomku lahko vidiš, kako raketoplan prispe do vesoljske postaje, kjer se atronavti razveselijo srečanja.

Življenje na vesoljski postaji je drugačno od življenja na Zemlji, saj so razmere v vesolju povsem drugačne. Hrana lebdi v zraku, tekočina je v obliki kroglic, ob uporabi stranišča se je potrebno privezati ... Postelja je vreča, postavljena ob steni, v kateri mora biti astronavt privezan, da ga med spanjem ne nosi sem ter tja po prostoru.

Kaj je vzrok drugačnega življenja v vesolju, kjer lebdi vse živo in neživo, kar ni pritrjeno?

Preveri

Kadar astronavti zapustijo vesoljsko postajo zaradi kakšnih opravil, oblečejo zaščitno obleko.

Ta jih ščiti tudi pred skrajnimi temperaturami, saj je lahko zelo vroče (+70 °C) ali zelo mrzlo (−120 °C). Brez nje v vesolju ne bi preživeli.

Zakaj človek brez zaščitne obleke v vesolju ne more preživeti? Izberi dva pravilna odgovora.

Preveri

Raketoplan v odlomku je bil eden od Nasinih raketoplanov (angl. space shuttle). Zanimivo je, da se je ravno letos julija vrnil na Zemljo zadnji ameriški raketoplan, saj Nasa takšnih poletov v vesolje ne načrtuje več.

S svojimi raketami bodo sedaj vesolje še vedno raziskovali ruski astronavti.

Pomagaj si s povezavo in vpiši, kako se imenuje astronavt v ruskem jeziku. Kozmos pomeni vesolje in ta beseda za astronavta obstaja tudi v slovenščini.

Astronavt se imenuje .

Preveri

Daljnogled je bil odkritje, ki je pripomogel k opazovanju oddaljenih predmetov in pojavov. Optiki so znali že v 14. stoletju zelo dobro brusiti leče za očala, zato je prav neverjetno, da ni nikomur uspelo sestaviti daljnogleda.

Daljnogledu astronomi pravijo tudi teleskop.

K odkritju daljnogleda naj bi pripomogli otroci nizozemskega optika, ki so se igrali z lečami. Ko mojstra ni bilo doma, so si izposodili nekaj leč in slučajno postavili različni leči drugo za drugo, pogledali skoznju in začeli vzklikati, da vidijo oddaljene predmete močno povečane. Menda jih oče ni kaznoval, saj je v tem odkritju videl zaslužek.

Oglej si povezavo povezavo in ugotovi, kdo je bil optik, ki mu pripisujejo izum daljnogleda leta 1608.

Preveri

Daljnogled so sprva uporabljali predvsem za vojaške namene. Saj veš, fino je, če lahko sovražnika opazuješ z varne razdalje, ko si sam daleč proč. No, drugi so ga uporabljali tudi za kukanje skozi okna sosedov.

Ko pa je leta 1609 italijanski učenjak Galileo Galilej izvedel za ta novi izum, je spoznal, da je to nadvse koristna naprava za opazovanje neba. Galileo je sam izdelal daljnogled in z njim prvi opazoval nebesna telesa.

Z njim je v vesolju odkril za tisti čas zares neverjetne reči. Oglej si zapis o njegovem življenju in ugotovi, katera tri odkritja so njegova.

Preveri

Ker so zvezde tako daleč proč, bi bilo že razdalje bližnjih zvezd težko zapisati v kilometrih, saj bi bila številka velikanska. Zato astronomi uporabljajo drugačna merila. Razdalje do nebesnih teles merijo v svetlobnih letih. Svetlobno leto je pot, ki jo svetloba prepotuje v času enega leta.

Svetloba po praznem prostoru potuje s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. V eni uri opravi pot približno milijardo kilometrov, v enem letu pa neverjetnih 9461 milijard kilometrov!

Oglej si povezavo o galaksijah in označi pravilen odgovor. Galaksija je:

Preveri

Vesolje je težko opazovati, če je oblačno. Prava nadloga za opazovalce, čeprav ne edina. Zrak se neprestano giblje in meša. Zato zvezde na nebu migetajo, kar je zelo moteče pri njihovem opazovanju.

In rešitev? Teleskop je treba postaviti na takšno mesto, da oblaki in gibanje zraka ne bodo motili opazovanja. Zato so danes številni vesoljski teleskopi visoko nad ozračjem.

Kako se imenuje najuspešnejši vesoljski teleskop z največ odkritji? Poimenovan je po ameriškem astronomu Edwinu Hubblu.

Imenuje se vesoljski teleskop .

Preveri

Sodobni teleskopi imajo namesto leč velika ukrivljena zrcala. Ta zbirajo svetlobo iz globin vesolja.

Med največje teleskope spadajo teleskopi na Evropskem južnem observatoriju v Čilu. Tam so drug poleg drugega postavljeni štirje enaki teleskopi s premerom zrcal 8,2 metra.

Kolikšen je premer zrcal največjih teleskopov?

Preveri

Astronomi z velikimi teleskopi v globinah vesolja odkrivajo in preučujejo zelo nenavadna telesa. Že samo v Osončju, torej tam, kjer živimo na majhnem planetu Zemlja, je na milijone teles.

Naše Osončje sestavlja osem planetov. Ti obkrožajo zvezdo, imenovano Sonce. Večina planetov ima naravne satelite in Zemljin satelit je Luna. V Osončju so tudi druga telesa, na primer kometi in meteoriti ter medzvezdni prah.

Poveži vrste teles v Osončju z njihovimi opisi.

Preveri

Luna je edini Zemljin naravni satelit. Je približno štirikrat manjša od Zemlje in povsem drugačna od našega planeta. Nima ozračja in na njej ni tekoče vode. Je tudi prvo vesoljsko telo, na katerem so pristali ljudje.

Katerega leta so ameriški astronavti prvič pristali na Luni?

Preveri

Kaj pa je komet? Komet je daleč od Sonca le nekaj kilometrov velika gmota umazanega ledu. Spominja na kupe snega, ki na spomlad ostanejo ob cestah. Med ledom so pomešani večji in manjši kamenčki ter prah, zato so ostanki snega črne in nesnažne gomile. Kometi so prav takšni.

Ko pa se taka vesoljska ledena gora začne približevati Soncu, se ogreje in led se začne spreminjati v paro. Ledena gora se tako obda z velikim oblakom pare, Sonce pa jo odpihuje in tako nastane značilni rep kometa.

Več si oglej na povezavi. Če te kometi zares zelo zanimajo, pa si preberi vse podrobnosti tukaj.

V slovenščini kometu pravimo tudi:

Preveri

Danes vemo, da so zvezde podobne našemu Soncu – velike vroče plinaste krogle, ki svetijo.

Svetloba od Sonca do nas potuje 500 sekund, od najbližje zvezde pa več kot štiri leta! Z najhitrejšo raketo bi do nje potoval 300.000 let! Res dolga pot do najbližje zvezde. Njeno ime si oglej na povezavi.

Kako se imenuje ta zvezda?

Preveri

Večina zvezd je res podobnih Soncu, nekatere pa so povsem podivjane. Tale na sliki je ena takih.

Astronomi ji pravijo Eta Gredlja. Je ena največjih znanih zvezd. Njena masa je 100-krat večja od Sončeve, sveti pa tudi petmilijonkrat močneje od Sonca.

V okolico bruha orjaške in vroče plinaste mehurje. Ta zvezda je tako velika kot naše Osončje! Na srečo je zelo oddaljena in nas prav nič ne ogroža.

Astronomi pravijo, da bo kmalu eksplodirala.

S pomočjo povezave ugotovi, kako pravimo takim eksplozijam zvezd.

Preveri

Toda to še ni vse. Zvezde ne raznese povsem. Pri tem lahko ostane najbolj nenavadno telo v vesolju – črna luknja.

Luknja ali telo, kaj je zdaj to? Telo, samo pravimo mu črna luknja. Črna zato, ker ne oddaja prav nič svetlobe, luknja pa zato, ker vase pogoltne prav vse, kar ji pride na pot.

In tisto, kar pogoltne, za vse večne čase ostane v njej. Tale na sliki žre sosednjo zvezdo.

Črna luknja ima namreč tako veliko težnost, da z nje ne more nič pobegniti, niti svetloba. Res pa je, da takih črnih lukenj ni zelo veliko in nas gotovo ne bo nobena pogoltnila.

S črnimi luknjami se je veliko ukvarjal znameniti angleški fizik. Gotovo ga poznaš. Skoraj vse življenje je privezan na invalidski voziček, ne more govoriti in pisati, z ljudmi pa se sporazumeva s posebnim računalnikom.

Kateri fizik je to?

Preveri

Tudi naše Sonce, Zemlja in mi na njej živimo v taki galaksiji. Pravimo ji kar Galaksija. Ker je naša, jo pišemo z veliko začetnico.

Več o njej si preberi na povezavi.

Njena oblika spominja na vetrnico, zato jo uvrščamo med:

Preveri

Zvezd v naši Galaksiji je toliko, da se ti zvrti v glavi. Astronomi pa so s svojimi velikimi teleskopi odkrili, da je v vesolju toliko galaksij, kot je zvezd v Galaksiji.

Joj, to so pa res astronomske številke! Razdalje do njih so gromozanske. Že nam najbližja spiralna galaksija je nepredstavljivo daleč. Ker pa je v njej toliko zvezd, jo lahko v jasni noči vidiš s prostim očesom.

Kako se imenuje ta galaksija?

Preveri

Videl si, da je vesolje res ogromno. Z Zemlje ga opazujemo in preučujemo z najrazličnejšimi teleskopi.

Našo bližnjo vesoljsko okolico, planete in njihove lune, komete, asteroide in Sonce pa raziskujemo tudi z roboti. To so vesoljska plovila brez posadke, ki imajo številne inštrumente, kamere in kar je še takega. Na Zemljo pošiljajo meritve in fotografije.

Veliko robotov je raziskovalo planet Mars. Po njegovem površju sta se v zadnjih letih vozila dva enaka ameriška robota.

Kako jima je že ime?

Preveri

Put the planets in the correct order, from nearest to farthest from the Sun.

Mercury

Venus

Earth

Mars

Jupiter

Saturn

Uranus

Neptune

Počisti

1 (nearest)

2

3

4

5

6

7

8 (farthest)

Preveri

Ordne die Planeten von der nächsten bis am weitesten entfernten von der Sonne an.

Mercur

Venus

Erde

Mars

Jupiter

Saturn

Uranus

Neptun

Počisti

1

2

3

4

5

6

7

8

Preveri

Kaj vse smo na poti po vesolju srečali!

Planete, komete, zvezde, galaksije, črne luknje …

Za konec pa še eno vprašanje, ki bo pokazalo, kako se te je znanje prijelo. Ali drži, da je Severnica najbližja zvezda?

Preveri