Kmalu bo poletje. In poleti imamo še zlasti radi vodo, kajne? (To je čas, ko se nehaš potiti v šoli in zaradi nje, ampak se začneš zaradi silne vročine!)

Ta učna pot te bo popeljala v podvodno kraljestvo, v katerem boš srečal krakena (uj, oprosti, ne boš, saj nismo pirati s Karibov)! No, gremo še enkrat … v katerem boš srečal ribe, ki se sporazumevajo, sesalce (pa ne tiste za sesanje prahu!), ki živijo v vodi, in druge vrste morskega življenja.

Ali veš, da so bile prve podmornice prava grobišča svojih posadk? In da brez raziskovalnih podmornic ne bi nikoli vedeli, kakšna prečudna in čudovita bitja skrivajo temačne globine oceanov?

Odkril boš, da imajo pošasti iz mitologije in legend kar dobro osnovo v bitjih iz morja, razen seveda silne moči in pretirane velikosti, ki sta značilni za ljudsko praznoverje …

V filmu izveš nekaj o ribah, kar je splošno znano, pa ne drži povsem. Katera od spodnjih ljudskih modrosti ali besednih zvez torej ne drži povsem?

Pravilen odgovor je:

V filmu je prikazana sladkovodna roparska riba z zelo ostrimi zobmi, ki zna godrnjati. Ta riba je:

Preveri

Kje živi druga glasna riba, ki je omenjena v filmu?

Kako se imenuje ta riba?

Preveri

Kako pa se sliši zvok v vodi?

Označi tri pravilne trditve, ki si jih slišal v filmu.

Preveri

Koliko različnih vrst rib pa poznamo?

Več o ribah izveš na Svarogovi strani, kjer lahko potem svoje znanje tudi preizkusiš.

Katere trditve držijo za ribe? Pomagaj si s povezavo in označi pravilne tri.

Preveri

Dokler ni bilo morje vsaj malo raziskano, je bilo tudi strah vzbujajoče. Mitološki junak Odisej se je 10 let vračal domov na rodno Itako in se soočal s pastmi mitološkega Sredozemlja. Med njimi so bile tudi smrtonosne sirene, ki naj bi s petjem začarale mornarje in jih zvabile na čeri.

Resnične morske “sirene” pa so morske krave (Sirenia). Kaj so morske krave?

Preveri

Pošasti izvirajo iz človeške nevednosti in strahu pred neznanim. Legendarne “pošasti” so v resnici čudovita in prav nič pošastna bitja morskih globin: morski samorog iz legend je kit narval. Poseben je zato, ker ima zares dolg rog, ki je zob – sekalec. Ta je lahko dolg tudi tri metre. Sicer pa je narval morski sesalec, ki se lahko potopi najgloblje: zabeležili so že potope od 800 do 1500 metrov.

Morski vrag je največji med skati. Skati so ribe hrustančnice, ki živijo večinoma na morskem dnu. Oglej si posnetek morskega vraga. Ime je najverjetneje dobil po krilcih, ki ju ima na vsaki strani ust. S temi usmerja tok morske vode in tako v usta spravlja svojo hrano – plankton.

Poveži, da bo prav.

Preveri

V slovenščini lahko prebereš njegov Svet tišine, odlomek iz tega njegovega prvega nagrajenega dokumentarnega filma pa si oglej tukaj.

Cousteau je bil izumitelj akvalung, priznani potapljač in zaščitnik oceanov, ki je s svojim raziskovanjem in dokumentarnimi filmi odstrl pogled podvodnega kraljestva in skrivnosti globin ter tako mnoge navdušil za potapljanje.

Organizacija Cousteau Society nadaljuje njegovo delo in se trudi za zaščito oceanov. Pomagaj si s povezavo in vpiši ime znamenite Cousteaujeve ladje. To je tudi ime znane grške nimfe.

Ladja se je imenovala .

Preveri

Kljub temu, da je prva skica podmornice nastala v 16. stoletju, je trajalo še dve stoletji, da je nastala prva podmornica, ki ni pomenila plavajoče krste za svojo posadko.

Šele v dvajsetem stoletju so se pojavile podmornice, ki so bile dokaj varne in so posadki zagotavljale dobre možnosti za preživetje. Podmornice so kot orožje uporabljali v obeh svetovnih vojnah. Za “gledanje” so uporabljali periskop, ki je z lečami prenesel sliko po cevi v podmornico.

Sicer pa podmornice uporabljamo tudi v nevojaške namene, za raziskovanje morskih globin. Oglej si posnetek o podvodnem svetu, ki prikazuje nenavadna bitja morskih globin, živeča v večni temi. Ta bitja oddajajo svetlobo, temu pojavu pa rečemo bioluminiscenca.

Zakaj bitja uporabljajo bioluminiscenco?

Preveri

S podmornico odpotuj v hladno in kristalno čisto vodo ter si oglej, kakšna bitja se še skrivajo v globinah oceanov, ki pokrivajo več kot dve tretjini površine našega planeta.

Največja globina morja je bila izmerjena v največjem od oceanov, Tihem oceanu. Povprečna globina Tihega oceana je 3940 metrov, sicer pa je največja izmerjena globina skoraj 11 kilometrov. Ta točka se imenuje Marianski jarek (angl.: Mariana Trench).

Del katerega oceana pa je nam bližje Sredozemsko morje?

Preveri

Sredozemsko morje je zibelka starega sveta. V njem so se razvile številne civilizacije in kulture (Egipčani, Hetiti, Grki, Feničani, Etruščani, Rimljani). Sredozmesko morje povezuje tri celine: Evropo, Afriko in Azijo.

Sredozemsko morje velja za zaprto morje, kar pomeni, da ga kopno skoraj popolnoma ločuje od sosednjih morij in oceanov. Kljub temu je na nekaterih mestih z njimi povezan.

Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je Sredozemlje ali ali .

Preveri

Sredozemsko morje ni veliko, saj predstavlja le 0,7 odstotka svetovnih oceanov. Kljub temu pa kipi od življenja, saj v njem živi kar 25 odstotkov znanih morskih rastlinskih in živalskih vrst. To ga uvršča med najbogatejša morja sveta.

Jadransko morje je najbolj zaprt del Sredozemskega morja in spada med zmerno topla morja. Slovenija leži ob Jadranskem morju in ima obmorsko lego, toda prava morska pokrajina obsega le en odstotek države Slovenije.

Z raziskovanjem našega morja in njegovim življenjem se ukvarja Morska biološka postaja Piran. Tukaj lahko odigraš tudi kakšno „morsko” igrico.

Severni del Jadranskega morja, Tržaški zaliv, spada med plitve zalive. Kolikšna je povprečna globina Tržaškega zaliva?

Preveri

V naravovarstvenem atlasu na spletu lahko najdeš vsa ekološko pomembna območja v Sloveniji.

To so območja, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji.

Kaj je biotska raznovrstnost?

Preveri

V Sloveniji imamo tri taka območja: Debeli rtič, Rt Madona ali piranska Punta in Naravni rezervat Strunjan.

Kako pa lahko ti pripomoreš k varovanju ogroženih morskih živalskih in rastlinskih vrst? Oglej si kratek filmček o onesnaževanju morja in izberi tri odgovore, ki pripomorejo k varovanju morskega ekosistema.

Preveri

Vprašanje inteligence je sicer težko razrešiti, dejstvo pa je, da se delfini na primer lahko prepoznajo v ogledalu (poskusi to narediti z mačko ali psom), razumejo tudi kazanje na določen objekt z roko ter se sporazumevajo.

Delfine v slovenskem morju preučuje in spremlja društvo Morigenos – društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev. V društvu se trudijo učinkovito zaščititi in ohraniti delfine ter njihovo naravno okolje.

Lov na delfine je bil včasih zelo razširjen. Lovili so jih zaradi mesa (in olja in kože), včasih pa tudi zaradi njihovega plenjenja rib, česar ribiči niso marali. To je bil verjetno eden izmed razlogov za izginotje navadnih delfinov in upad števila velikih pliskavk v Jadranskem morju v preteklem stoletju. Danes je takšen lov na delfine redek, kljub temu pa se ponekod še vedno nadaljuje, npr. na Japonskem (kar prikazuje film Skriti zaliv).

Pouči se o o delfinih in izberi tri pravilne trditve.

Preveri

Choose the four correct statements.

Preveri