Se spomniš bajk o premetenih in iznajdljivih junakih, ki se morajo, če želijo premagati zle sile, rešiti zalo deklico ali dokazati svojo moč, spustiti v temačno podzemlje? Tam spodaj, globoko pod zemljo, v jamah nanje prežijo maščevalna in zlobna bajeslovna bitja, ki varujejo zlate cekine, ugrabljeno deklico ali čudežni napoj. Junak se neustrašno spopade s stoglavo kačo ali zmajem, z zvijačo ukane škrate, ogoljufa staro coprnico in se zmagoslavno, s plenom v roki, vrne na površje!

V večini pripovedk je podzemlje, predvsem jame, izenačeno s skrivnostjo, večno temo, zlom in pogumom. Zakaj? Dolga stoletja je bil ta strašni, težko dostopni, a čarobni svet zaprt, neraziskan in nedoumljiv, zato so mu ljudje pripisali nenavadne lastnosti. Cenili so neustrašnost in pogum tistih, ki so si drznili pobližje raziskovati svet jam.

Nedostopnost in neskončna tema sta v resnici zaščitili jame in jih obranili pred množico nepovabljenih gostov. Podzemlje je zato lahko poznejšim raziskovalcem razkrilo marsikatero skrivnost o nastanku zemlje in jih osupnilo z nenavadnimi jamskimi tvorbami.

Pa vendar ostaja to očarljivo življenje marsikod še neodkrito in čaka nate … Nemara pa med raziskovanjem naletiš na najbolj prijaznega prebivalca jam, kralja Matjaža, ki v votlini pod Peco smrči in čaka, da se mu brada devetkrat ovije okoli mize.

Ta učna pot te popelje v poseben svet skrivnostnih ponikalnic, temo podzemlja in krasoto nadzemlja. Pridi ...

Izsek iz filma prikazuje manj raziskano območje našega planeta. Kako je označen ta svet?

Preveri

Podzemni svet je tako drugačen od površja, na katerem prebivamo, da se nam zazdi, kot da smo prišli na drug planet. Raziskovanje podzemnega sveta se je podobno kot pri podvodnem svetu razvilo šele v zadnjem stoletju.

V filmčku so prikazane očarljive mineralne tvorbe, ki jih najdemo le v jamah. Nekatere imajo tudi prav hecna imena.

Katere tri od spodnjih so omenjene v filmu?

Preveri

Jame so najbolj značilne oblike pokrajine, imenovane kras. To pomeni, da se ne pojavljajo kar kjer koli, ampak tam, kjer je pokrajina kraška. Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kaj pomeni beseda kras. Pazljivo, Kras (z veliko začetnico) in kras (z malo začetnico) imata različna pomena.

Kaj označuje beseda kras (z malo začetnico)?

Preveri

Kadar pišemo kras z malo začetnico, mislimo na kraško pokrajino kjer koli po svetu, saj se ta pojavlja v Evropi, Aziji, Severni in Južni Ameriki, Afriki in Avstraliji.

Toda ta pokrajina, za katero so značilni kraškimi pojavi, je ime zares dobila po našem Krasu (pazi, tokrat je začetnica velika!). Pri nas na Krasu je namreč doma kras s tipičnimi jamami in drugimi pojavi, ki so jih znanstveniki začeli prvič preučevati prav na slovenskem Krasu. Oglej si prikaz Krasa in zemljevid kraških pojavov v Sloveniji.

Ugotovi, kateri od spodnjih trditev sta resnični.

Preveri

Kras z veliko začetnico je torej planota med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. In ker je planota iz apnenca, je tam razvit kras.

Značilnosti krasa lahko delimo na površinske in podzemne kraške oblike.

Med površinske kraške oblike spadajo kraška polja in presihajoča jezera, ponikalnice, ponori, škraplje, uvale in vrtače ...

Med podzemne kraške oblike spadajo kraške jame, kapniki, zavese, jamski biseri itn.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kako imenujemo vedo, ki se ukvarja s preučevanjem krasa.

To je .

Preveri

Kras (z malo) se pojavlja po skoraj vsem svetu. Izjema so evropske države, kot so Finska, Danska in Nizozemska, ki so popolnoma brez krasa. Na povezavi si lahko ogledaš, kje na svetu nastajajo kraški pojavi.

Kraški pojavi so med seboj različni. Na primer jama v Avstraliji ali Afriki je lahko videti precej drugače kakor v Sloveniji. Na videz vplivajo značilno podnebje in spremenljivi pogoji; da nastane kras, pa sta razloga po vsem svetu enaka.

Katera sta? Označi pravilno trditev.

Preveri

Kraško pokrajino in njen podzemni svet oblikuje voda. Ta v apnenčasto skalo dolbe žlebiče in škraplje ter se po razpokah pretaka v globino. Sčasoma postajajo razpoke širše. Potem nastanejo vrtače, brezna in jame.

Golo kamnito površje našega Krasa pa zaznamuje še druga značilnost. To je suh in mrzel veter, ki predvsem pozimi piha s celine proti morju.

Kako se imenuje ta veter?

Preveri

Kras nastaja na področju, kjer sta glavni kamnini apnenec in dolomit. Ti kamnini sta nastali skozi milijone let iz posedanja drobnih organizmov.

Voda kamnini raztaplja in tako nastajajo kraški pojavi. Zelo čista voda sama po sebi kamnin ne bi mogla raztapljati. Toda v naravi ni voda nikjer v čistem stanju, pač pa vsebuje različne snovi, kot so raztopljeni plini, anorganske in organske snovi ter mikroorganizmi. Voda pridobi moč raztapljanja kamnin v naravi s kislostjo oziroma agresivnostjo.

Kako pa padavinska ali dežna voda v naravi postane agresivna?

Preveri

Voda je ključna za oblikovanje kraške pokrajine. Tekočo vodo lahko najdemo na površju le na obrobju krasa, sicer pa ponikne in se pretaka po podzemlju. Oglej si povezavo in ugotovi, kaj se z vodo dogaja.

O tem, zakaj na Krasu ni vode, pa malce drugače govori tudi slovenska legenda.

Kaj je po nekdanjem ljudskem verovanju krivo, da ni vode na Krasu?

Preveri

Najbolj značilne kraške oblike pod zemljo so prav gotovo jame. Pomagaj si s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in poveži poimenovanja, ki predstavljajo različne vrste jam, z njihovimi razlagami.

Preveri

Med najbolj znanimi jamami pri nas je Postojnska jama, v kateri so železniški tiri položeni že od konca 19. stoletja naprej. Postojnska jama je splet 20 kilometrov različno visokih in dolgih rovov, galerij in dvoran.

Prav poseben rov povezuje jamo v bližini Postojnske jame s krasnim Predjamskim gradom. V njem je včasih gospodoval Erazem Jamski. Erazem je postal roparski vitez, ki je podobno kot Robin Hood kradel bogatašem in dajal revnim. Grad mu je s svojo skalno votlino dajal mogočno zaščito. Nadenj so poslali Gašperja Ravbarja, ki je oblegal obzidje gradu, a streti ga ni mogel. Kljub obleganju je Erazem s pajdaši v gradu lepo živel, saj so vanj prihajali in odhajali po skrivnem rovu.

Ravbarju je šele z zvijačo in izdajo uspelo umoriti Erazma: služabnik naj bi postavil svečo v prostoru, kamor gre sicer še cesar sam. Ob prižgani sveči je Ravbar s topovi nameril v grad in ubil Erazma.

Kakšno je bilo življenje na gradu v takratnem času, si lahko ogledaš v kratkem filmskem odlomku.

Rov, po katerem naj bi Erazem in njegova tolpa prihajali v grad neodkriti, se še danes imenuje Erazmov rov. Kako pa se imenuje jama pred tem gradom?

Preveri

V slovenskem črno-belem filmu Ne joči, Peter - ki si ga oglej, ker je eden bolj simpatičnih in zabavnih starejših slovenskih filmov - pade deček Peter nehote v jamo.

V katero jamo, ki je povezana s Postojnsko jamo, pade?

Preveri

V Sloveniji je veliko jam. Oglej si pregledni zemljevid jam na našem območju.

Poleg najdaljše, torej Postojnske jame, imamo v Sloveniji tudi zelo pomemben park z jamami. To je park Škocjanske jame, ki je del Unescove svetovne dediščine.

Katera reka teče skozi Škocjanske jame?

Preveri

Jame raziskujejo znanstveniki, po njih pa se potepajo tudi tisti, ki jim je jamarstvo šport, ali pa so jim jame preprosto všeč zaradi posebne lepote in tišine. Tem ljudem pravimo jamarji.

Jamarji se združujejo v jamarska društva. Ker je v jamah lahko zelo nevarno, morajo jamarji poznati in upoštevati različna pravila. Zato, da nekdo postane jamar in lahko samostojno obiskuje jame, mora opraviti jamarski izpit. Kadar se zgodi nesreča, na pomoč priskoči jamarska reševalna služba.

Oglej si povezavo, ki ponuja informacije o jamarskem izpitu. Če se na povezavi premakneš malce nižje, lahko vidiš seznam obvezne jamarske opreme.

Kaj spada med obvezno opremo vsakega jamarja? Izberi tri trditve.

Preveri

Lepota jam se ponekod kaže v njihovih globinah in velikostih, pogosto pa v okrasju, kapnikih. Voda pri vstopu v jamski rov odlaga v sebi raztopljen apnenec. Ob tem nastajajo različne kamnite tvorbe, imenovane kapniki.

Kapnike, ki rastejo s stropa, imenujemo stalaktiti. Kapniki, ki rastejo s tal, so stalagmiti. Če se stalaktit (s stropa) poveže s stalagmitom (s tal), nastane steber.

V jamah, v trdi temi prebivajo tudi jamske živali, ki so se privadile surovim razmeram: hladu, vlagi in pomanjkanju hrane.

Podrobnejše slike posameznih živali si lahko ogledaš na povezavi.

Najbolj znana prebivalka jame je človeška ribica. Pod katerima dvema imenoma še poznamo človeško ribico?

Preveri

Krasa ne zaznamuje samo bogastvo podzemnega sveta, tudi oblike površja so prav posebnih oblik. Nekatere med njimi so zelo majhne, druge pa velike in dolge tudi po več kilometrov.

Kako se imenuje ena največjih kraških oblik oziroma kotanj, ki ima sklenjen obod, v njej pa je lahko tudi presihajoče jezero?

Preveri

Nasprotje velikim kraškim poljem predstavljajo manjše kraške oblike, kot so škraplje.

Nastale so zaradi raztapljanja apnenca vzdolž razpok. Mnoge so pokrite s prstjo, zato jih sploh ne vidimo, ponekod pa so izpostavljene na površju. Tako izpostavljene so za nepozornega sprehajalca prava nevarnost: ob padcu bi bil človek narezan kot šunka!

Izjemno velike škraplje tvorijo prav posebno kraško pokrajino. Na povezavi poišči fotografijo tega kraškega pojava, imenovanega Tsingy (na Madagaskarju) ‒ kar pomeni: tam, kjer ne moremo hoditi bosi.

Več o nastanku tega pojava prikazuje ilustracija v angleškem jeziku.

Kako imenujemo ta pojav?

Preveri

Match the pictures related to karst with their description.

Počisti

olm

cave

doline

Preveri

Verbinde die Bilder mit ihrer Beschreibung.

Počisti

der Grottenolm

die Grotte

die Doline

Preveri

Slovenski Kras je pravljičen s svojim skrivnostnim podzemljem in značilnim površjem. Še posebej lep je jeseni, ko se kraške gmajne odenejo v žareče barve cvetočega ruja in se zdi, kot bi vsa pokrajina žarela v rdečem ognju.

Na travnikih pa se pasejo konji belci. Na Krasu je namreč ena najstarejših kobilarn v Evropi. Konji so bili tisočletja zvesti človekovi spremljevalci. Med njimi je prav poseben in značilne bele barve slovenski kraški lipicanec ali beli konj z Dunaja.

Lipicanci izhajajo iz slovenskih kraških konj, ki so jih oplemenitili s tujimi konji. Slovijo po svoji moči, vztrajnosti, vzdržljivosti in eleganci. Pomembnost lipicanca potrjuje tudi njegova podoba na kovancu za 20 centov!

Vpiši besedo, ki bo končala uvodni stavek, s katerim se predstavi eden od konjev v kobilarni Lipica. Namignemo ti lahko, da gre za pasmo konja!

Moje ime je 987 Pluto Allegra XXVI in sem čisto pravi .

Preveri