Kdaj pomisliš, kakšno je bilo življenje v preteklosti, ko še ni bilo televizije, računalnikov, letal, poletov na luno, zobarjev z injekcijami za blažitev bolečin, cepljenja proti nalezljivim boleznim, atomske fizike ipd.? U, ne že spet, porečeš. Brez strahu, ne bomo nič pridigali in bili pametni. Samo v razmislek: zdi se, da je predvsem vse teklo precej bolj počasi.

Če je nekdo želel prenesti sporočilo komu v oddaljen kraj, to ni bil mačji kašelj. Razen če ni bil modre krvi in je imel svoje sle in konje. Ali pa član duhovščine ali trgovec, tudi ti so imeli dobro organizirano službo za prenos sporočil. Drugi pa − hja, pač niso imeli prav veliko stikov, če niso ravno živeli v istem kraju ...

Prenos sporočil na daljavo, ki je danes tako običajen, je na našem ozemlju doživel bistveno novost z uvedbo poštnih storitev po koncu srednjega veka oziroma po letu 1500. Posebno prelomnico je v razvoju pošte pomenil pojav poštne znamke.

Naprej

Danes je ni pošte na svetu, ki za svoje storitve ne bi uporabljala znamk.

Zbiranje in proučevanje znamk oziroma filatelija je konjiček številnih ljubiteljev po vsem svetu. Znamke niso le barvite podobice na voščilnicah in kuvertah, pač pa nam pripovedujejo zgodbe. O deželi in posebnih ljudeh, o edinstvenih živalih in rastlinah, dosežkih v športu, kulturnih dogodkih, praznikih in običajih ...

Če si do zdaj znamk nisi še nikoli podrobneje ogledal, zgrabi priložnost in z nami odpotuj v pester svet majhnih podob. Morda boš presenečen, koliko ti lahko povedo o svetu okrog nas.

Naprej

Povedati ali zapisati − kaj je trajnejše?

Aha, porečeš. Kaj pa je zdaj to? Ali ne bomo govorili o znamkah?! Seveda bomo. Le da gremo zelo bliskovito nazaj na začetek. Najprej je bilo treba ustvariti prvo pisano sporočilo ...

V odlomku so predstavljeni začetki pisanja. Izberi DVE misli, ki sta bili predstavljeni tudi v filmskem odlomku.

Preveri Nazaj na ogled filma

Na hitro o prvi civilizaciji

V filmu je je predstavljen poseben tip pisave, imenovan klinopis.

Klinopis je bil iznajdba najstarejše civilizacije na svetu. Ta se je razvila v pokrajini med velikima rekama Evfrat in Tigris. Ime pokrajine pomeni dežela med dvema rekama ali medrečje.

Kako se imenuje ta pokrajina, ozemlje najstarejše civilizacije?

Preveri

Prve civilizacije in pošta

Civilizacija pomeni skupino ljudi, ki živi skupaj in razvije svojo kulturo. Značilno je življenje v mestu za obzidjem, v katerem je bila razvita trgovina, v templjih ali svetiščih so delovali duhovniki, uradniki so skrbeli za zakone in dajatve ... Vsaka civilizacija je razvila svojo pisavo in nekatere tudi organizacijo, ki se ukvarja s prenosom sporočil − pošto.

Poštno službo so poznali že Kitajci pred 6000 leti (spletno učno pot o stari Kitajski lahko rešiš tukaj). Sporočila so uspešno organizirano prenašali tudi Asirci in Egipčani pred 5000 leti.

Na našem ozemlju so poštno službo vpeljali stari Rimljani. Sporočila so prenašali posebni sli na konjih ali vozovih, ki so na določenih postajah menjavali konje in včasih prenočevali. V srednjem veku organizirane poštne službe ni bilo več. Spet se je začela razvijati šele po letu 1500. O razvoju pošte si lahko več prebereš na strani Pošta nekoč.

Kaj pomeni beseda pošta (kot organizacija, ustanova)?

Preveri

Tudi prenos pošiljke je treba plačati ... razen če ne goljufaš!

Pošta za pošiljatelja opravi prenos sporočila, zato ji mora ta to plačati. Ko so bili poštni sli še jahači in ko so konji vlekli poštne vozove, je bilo recimo treba kupiti krmo za konje (in tudi sel je potreboval »krmo« in počitek, kajne?).

Pozneje je bilo treba plačati prevoz z vlakom, danes je treba plačati bencin za poštna vozila. In poštni delavci, ki prevažajo in prenašajo pošiljke, tudi ne morejo živeti samo od svežega jutranjega zraka. Od tega, kako daleč je bilo treba pošiljko odnesti in kako težka je ta bila, je bilo odvisno tudi plačilo oziroma poštnina.

A nekateri so bili bolj premeteni od poštne organizacije in so hitro iznašli način, da so se plačilu izognili: tako je pošiljatelj, torej tisti, ki je pošto poslal, zapisal svoje sporočilo v obliki dogovorjene kode (šifre) kar na zunanjo stran pošiljke. Naslovnik, torej tisti, ki je pošiljko prejel in jo v takratnih časih tudi plačal, si je to le bežno ogledal in jo vrnil poštarju, češ da je ne sprejme. Poštar tako ni mogel izterjati plačila, sporočilo pa je bilo pravzaprav preneseno zastonj!

Poveži opise, da bo prav.

Preveri

Iznajdba znamk

Kar nekaj poskusov je bilo, kako bi naredili plačilo poštnih pošiljk čim bolj preprosto. Tako je prišlo do iznajdbe znamk.

Idejo o poštni znamki je kar pet let pred prvo poštno znamko predlagal Slovenec Lovrenc Košir, uslužbenec dvornega poštnega knjigovodstva na Dunaju. Žal njegovega predloga nadrejeni niso sprejeli. Slava izumitelja poštne znamke je potem pripadla Angležu Rowlandu Hillu.

Rowland Hill, upravnik britanske kraljeve Poštne službe, je zasnoval poštno znamko iz že prej znane ideje, da pošiljatelj vnaprej plača poštno storitev.

Beseda znamka ima več pomenov. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika si oglej, kaj vse pomeni. Izberi tisto razlago, ki ne ustreza pomenu znamke.

Preveri

Prva znamka

Zdaj veš, kaj vse pomeni beseda znamka. Kadar govorimo o poštnih znamkah, zadošča že samo beseda znamka, pa vemo, o čem govorimo. Danes so znamke na vseh poštnih pošiljkah (pismih in razglednicah), včasih so jih lepili tudi na časopise in pakete ... Nič čudnega, da najdemo znamko tudi na seznamu pomembnih izumov!

In zakaj je znamka tako pomembna? Ker s tem, da prilepimo znamko na pošiljko, dokažemo, da smo pošti plačali za prenos pošiljke od pošiljatelja do naslovnika.

Prva znamka na svetu je črni peni. Na tej znamki je upodobljen profil kraljice Viktorije. Znamka je ime dobila po barvi in vrednosti: bila je črne barve in veljala je en peni. Takšna je bila takrat poštnina za pismo z maso pol unče v notranjem prometu (1 unča = 28,35 g). Do pol unče je namreč včasih tehtal list papirja, zložen v pisemsko ovojnico, tako da je bila vsebina pisma skrita. Pisemske ovojnice so se pojavile približno takrat kot prve znamke.

Kaj pomeni beseda profil?

Preveri

Zgodovinska lekcija I. ‒ viktorijanska doba

Na prvi znamki je bila kraljica Viktorija in od takrat naprej so na britanskih znamkah vedno upodobljeni trenutni vladarji.

Kraljica Viktorija je bila vladarica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske v 19. stoletju in je vladala skoraj 64 let. Obdobje njene vladavine se po njej imenuje viktorijanska doba. Dobo so zaznamovali industrializacija, gospodarski in kulturni napredek.

Po drugi strani pa je takrat revno prebivalstvo živelo v hudi bedi. Eden najbolj znanih angleških pisateljev iz viktorijanske dobe je Charles Dickens, ki je upodabljal strašljive razmere, v katerih je takrat živel revni del prebivalstva, zlasti otroci.

Kateri roman je napisal Charles Dickens? Krajši odlomek (v angleščini) iz nadaljevanke, posnete po tem romanu, si lahko ogledaš tukaj.

Preveri

Zgodovinska lekcija II. ‒ Slovenija v 19. in v prvi polovici 20. stoletja

S poštno znamko je bilo plačevanje poštnine zelo poenostavljeno. Uporaba znamk je pospešila poštni promet, zato so jih že v naslednjih letih začeli uporabljati v različnih državah po svetu. Na območju današnje Slovenije smo dobili prve znamke junija 1850. Slovenija je takrat spadala pod Avstrijsko cesarstvo.

Za prve slovenske znamke štejemo verigarje. Verigarji se imenujejo zaradi motiva − lika sužnja, ki trga verige, kar ponazarja osvoboditev izpod suženjstva. S tem je simbolično prikazana osvoboditev Slovencev izpod avstro-ogrske monarhije. Verigarji so bili naročeni za Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa ob njihovem izidu ni več obstajala.

Naslednje slovenske znamke so izšle šele po osamosvojitvi Slovenije. Kdaj je Slovenija razglasila neodvisnost? (V spomin na ta dan praznujemo dan državnosti.)

Preveri

Prva znamka Republike Slovenije

Izšla je 26. junija 1991, dan po razglasitvi samostojnosti. Kako so bile videti znamke, izdane v letu osamosvojitve, si oglej na povezavi.

Prva znamka Republike Slovenije predstavlja osnutek slovenskega parlamenta, kot si ga je zamislil znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik (a ni bil nikoli zgrajen).

Plečnik je izoblikoval podobo Ljubljane, kakršna je danes. Oglej si stran o Plečnikovi Ljubljani in označi dva Plečnikova arhitekturna dosežka.

Preveri

Poštna znamka danes

Poštna znamka je vrednotnica (papir z določeno denarno vrednostjo za plačevanje storitev), ki jo običajno izda nacionalna pošta. Pri nas je to Pošta Slovenije.

Po pravilih Svetovne poštne zveze (mednarodne organizacije, ki določa pravila poštnega sistema po vsem svetu) mora imeti vsaka znamka napis svoje države v latinici.

Edina izjema je Združeno kraljestvo. Te znamke imajo namesto imena države kot glavno podobo ali pa zgolj nekje ob strani vedno natisnjen lik trenutnega kralja ali kraljice, zato je vedno jasno, kdo jih je izdal. To izvira iz časa prve znamke, na kateri je bil upodobljen profil kraljice Viktorije.

Oglej si znamke in klikni tisto, ki pripada Združenemu kraljestvu.

Preveri

Začetki zbiranja znamk

Ljudje zbiramo različne stvari, od školjk in kamenčkov, prtičkov in značk do priponk, PEZ figuric, gramofonskih plošč ... In znamke so hitro po svojem nastanku postale predmet zbiranja.

Prvi znani zbiralec znamk je bil dr. John Edward Gray, britanski zoolog (živaloslovec), ki si je ob prvi izdaji znamke črni peni kupil za spomin celo polo znamk. Ko so izšle druge znamke, je kupil tudi te in začel sestavljati zbirko.

Ni dolgo trajalo, da so zbiranje znamk posebej poimenovali. Leta 1864 je Francoz Georges Herpin predlagal ime filatelija (iz grških besed philos – prijatelj, ljubitelj in ateles – oproščeno plačila). Poenostavljeno bi lahko besedo filatelija razložili kot ljubezen do poštnih znamk, filatelist pa je ljubitelj znamk ali po naše znamkar.

Predstavitev filatelije si lahko ogledaš v tem posnetku.

A filatelija ne pomeni zgolj zbiranja znamk. Kaj vse zaobjema oznaka filatelija?

Preveri

Filatelistični klubi, društva in šolski krožki

Z zbiranjem znamk se lahko ukvarjaš tudi ti. Pri nas obstaja kar nekaj društev in krožkov na šolah, kjer se lahko družiš, izmenjuješ znamke in izkušnje.

Prvi filatelistični klubi so nastali že v drugi polovici 19. stoletja (najprej v New Yorku in Parizu).

Najstarejše še delujoče filatelistično društvo pri nas je Filatelistično društvo Maribor, ki so ga ustanovili leta 1933. Na strani Filatelistične zveze Slovenije lahko najdeš seznam vseh društev in dogodkov, ki se v povezavi s filatelijo dogajajo pri nas.

Nacionalne zveze prirejajo državne in mednarodne filatelistične razstave.

Najlepše od vsega je, da lahko na teh tekmovanjih tekmuješ s filatelistično zgodbo, ki jo ustvariš iz svojega zbranega gradiva. Filatelistično zgodbo ustvariš podobno, kot bi delal strip. Namesto narisanih sličic uporabiš znamke, žige in drugo gradivo ter temu dodaš besedilo. Če želiš s tako zgodbo tekmovati, je treba upoštevati pravila za sestavljanje tekmovalnih filatelističnih zgodb.

Filatelistične zgodbe imajo poseben prostor na filatelističnih razstavah. Posebej domiselne pa avtorjem prislužijo medalje!

Kaj pomeni beseda društvo?

Preveri

Kaj vse zbirajo filatelisti

Filatelisti zbirajo gradivo, ki je povezano s pošto.

Priljubljeni zbirateljski predmet so poštni žigi, ki so dosti starejši od znamk. Henry Bishop, »vrhovni poštni mojster« angleške pošte, je že v 60. letih 17. stoletja ukazal na vsako pošiljko, ki so jo odpravili, odtisniti žig z datumom. Tako je naslovnik lahko nadzoroval čas potovanja pošiljke.

Po pojavu znamke žigi služijo še za to, da razveljavijo na pošiljke nalepljene znamke − ožigosanih znamk ni mogoče ponovno uporabiti. Več o žigih lahko izveš na tej povezavi.

Filatelisti zbirajo tudi poštne celine. Pomagaj si s spletno stranjo in ugotovi, kaj pomeni poštna celina.

Preveri

Področja zbiranja

Filatelisti zbirajo tudi zvezčiče z znamkami, telegrame, maksimum karte in različne poštne dokumente, na katerih so prilepljene znamke in odtisnjeni poštni žigi.

Vse to gradivo se lahko zbira na različne načine. Nekateri zbirajo samo znamke ene države ali skupine držav. Temu pravimo tradicionalna filatelija.

Drugi zbirajo cela pisma in druge pošiljke, na katerih so znamke, poštni žigi in druge poštne oznake. To področje zbiranja imenujemo poštna zgodovina.

Najbolj zanimiva za mlade je tematska filatelija. Tematski zbiralci zbirajo znamke, poštne žige, ilustrirane dopisnice ipd., povezane z izbrano temo. Teme so zelo raznolike: nogometaši zbirajo znamke, povezane z nogometom, ljubitelji malih živali zbirajo filatelistično gradivo, na katerem so muce, psi, papige in druge podobne živali, glasbeniki filatelistično gradivo, ki je povezano z glasbo in glasbeniki ...

Oglej si znamke na levi in ugotovi, v katero področje filatelije jih uvrščamo.

Preveri

Znamke pripovedujejo

Na prvih znamkah so bili upodobljeni v glavnem vladarji in različni simboli. A kaj kmalu so si svoj prostor na znamkah izborili tudi pomembni dogodki, znamenite ženske in možje, pomembni zaradi svojega ustvarjanja (pesniki, pisatelji, slikarji in drugi umetniki, znanstveniki, športniki ...), rastline in živali, ki so značilne za državo, naravna in kulturna dediščina (naravni parki, gradovi, samostani, spomeniki) ...

Znamke so zato pomembno pričevanje o zgodovini in tudi o aktualnih problemih časa, v katerem živimo. Danes na primer z njimi napovedujejo olimpijske igre in druge velike športne dogodke ter opozarjajo na sodobne probleme (droge, alkohol, podnebne spremembe).

Kaj pomeni besedna zveza naravna dediščina? Pomagaj si z razlago.

Preveri

Filatelistična abeceda

Prvo pravilo zbiranja znamk je, da morajo biti vse znamke, ki jih uvrstimo v zbirko, nepoškodovane. Lahko so žigosane ali pa ne, toda imeti morajo vse zobce, ne smejo biti prepognjene, zatrgane ali umazane; če niso žigosane, morajo imeti tudi nedotaknjeno lepilo.

Ker morajo imeti nežigosane znamke nedotaknjeno lepilo, naši prsti pa so vedno malo vlažni, prijemamo znamke s posebno pinceto (ki ni mamina pinceta za puljenje obrvi!). Filatelistične pincete imajo ploski končni površini, da znamk z njimi ne poškodujemo.

Na znamkah in žigih so podrobnosti, ki so težko vidne s prostim očesom, zato je za razpoznavo priporočljivo imeti povečevalno steklo. V pomoč vsem, ki razmišljate o zbiranju znamk, je lahko stran Filatelija.com (predelek Pomoč zbiralcu).

Znamke so natisnjene v poli. Med posameznimi znamkami v poli je vrsta luknjic, ki omogočajo, da posamezne znamke preprosto iztrgamo iz pole. Iztrgana znamka ima na robovih ostanke papirja med luknjicami, ki so videti kot zobci. Zato pravimo, da so znamke zobčane.

Kaj je pomembno za zbiratelja znamk?

Preveri

Napake so vredne več!

Najbolj dragocene so redke znamke, ki bi jih radi imeli mnogi zbiralci. Običajno je blago z napako manj vredno, pri znamkah pa je nasprotno. Znamke, ki so kljub napaki prišle na tržišče, so običajno redke in zato dragocene.

Najdražja posamezna znamka z napako je prva švedska znamka za tri skillinge iz leta 1855, ki je zaradi napake v tisku oranžnorumene barve namesto zelene. Do danes se je ohranila samo ena taka znamka ‒ nazadnje je bila prodana za kar tri milijone evrov!

Najbolj znani redki znamki z napako sta modri in rdeči mavricijus. Gre za znamki, ki ju je naročil guverner otoka Mauritius. Otoški graver naročila ni dobro razumel in je na znamkah za en in dva penija naredil napis POST OFFICE (poštni urad) namesto POST PAID (poštnina plačana). Ko je tiskar prinesel prve znamke z napačnim napisom guvernerju, tega ni bilo doma, njegova žena pa je prve znamke na otoku takoj uporabila. Teh znamk je danes zelo malo, nekaj je posameznih, druge so na pismih. Celotno zgodbo si lahko prebereš tukaj.

Oglej si prispevek o znamkah in ugotovi, katero je najbolj znano pismo z obema mavricijusoma, ki je v zadnji znani prodaji doseglo ceno nekaj milijonov evrov!

Preveri

Philately

Philately or stamp collecting is fun and simple.

Match the pictures related to philately to words.

Počisti

postage stamp

tweezers

magnifying glass

postcard

Preveri

Philatelie

Die Philatelie oder das Briefmarkensammeln ist einfach und macht viel Spaß.

Verbinde die Fotos mit den Philatelie-Begriffen.

Počisti

die Briefmarke

die Pinzette

das Vergrößerungsglas

die Postkarte

Preveri

Se z znamkami tudi služi?

Zelo dragih znamk običajno sploh ne kupijo znamkarji, ampak bankirji in drugi premožni ljudje, ki si želijo z njimi zaslužiti ‒ danes kupiti za toliko in toliko ter jutri prodati za več.

Nekateri znajo zares trgovati prav z vsem, drugi pa se lotijo prevar in ponarejanja na vsakem področju. Tako obstajajo tudi ilegalne znamke: nekateri trgovci z znamkami prodajajo znamke z imeni neobstoječih držav ali pokrajin, ki nimajo pravice izdajati znamk. Take znamke niso poštne znamke, saj z njimi ne moremo pošiljati poštnih pošiljk! Več o ilegalnih znamkah si preberi tukaj.

Pa še skok v mitologijo: še najbolj povezan s tokratno temo je grški bog Hermes, ki je prenašal Zevsova sporočila in je bil božji sel, pri starih Rimljanih pa je znan predvsem kot bog trgovanja. Običajno je upodobljen s krilci na nogah in glasniško palico. Hermes je bil najspretnejši, najiznajdljivejši in najbistrejši med bogovi. Pomagal je bogovom in ljudem v stiski, zato je bil priljubljen in so ga vsi prosili za nasvet. Celotno zgodbo o Hermesu lahko poiščeš med gesli na tej povezavi.

Imenom grških bogov na levi dodaj njihovo rimsko različico, pa bo takoj jasno, od kod izvirajo imena planetov! Pomagaj si s preglednico.

Preveri