Najbolj znan pojav statične elektrike je strela.
Med nevihto lahko opazimo ogromne iskre, ki so nastale zaradi statične elektrike v ozračju. Ko se zaradi zračnih tokov in močnih vetrov vodne kapljice in koščki ledu v oblakih drgnejo med seboj, se v oblakih nabira električni naboj. Ko ta preskoči iz oblaka na oblak ali proti zemlji, vidimo strelo, ki jo spremlja blisk. Strela je torej posledica razelektritve oblakov.
Statična elektrika
Zagotovo te je že kdaj stresla statična elektrika. Ta se pogosto ustvari med ločevanjem električnih nabojev, ki se pojavijo, ko se dva primerna materiala drgneta in potem ločita. Nastane lahko ob hoji po preprogi, drgnjenju s plastičnim glavnikom po suhih laseh, drgnjenju balona in puloverja … in te lahko tudi malce strese!
Različne snovi se z drgnjenjem naelektrijo oziroma prejmejo električni naboj. Naelektreni predmeti lahko letijo, skačejo in plešejo, ob enakih električnih odbojih se odbijajo, ob preveliki količini pa se snovi razelektrijo v obliki iskre ‒ takrat začutimo, kako nas strese. Oglej si poskus s statično elektriko.
Poskuse s statično elektriko je delal že Tales iz Mileta v 6. stoletju pred našim štetjem. Američan Benjamin Franklin, znan tudi kot človek, ki je ukrotil strelo, je v 18. stoletju dokazal povezavo med strelo in iskro na jantarju (statična elektrika). Na svilenega zmaja je pripel železno konico in spuščal zmaja med nevihto. Pri tem je vrv, na kateri je bil pripet zmaj, držal z železno kljuko. Ko je udarila strela, je s kljuke na njegovo zapestje preskočila iskra. Ta poskus je bil sicer smrtno nevaren in bi lahko pri njem umrl.
Kateri od izumov je Franklinov?
Preveri