Za pravilen prikaz potrebujete sodoben brskalnik. Preverjeno delujejo
brskalniki Mozilla Firefox 3.5+, Google Chrome 4.0+, Safari 4.0+, Internet Explorer 8.0+ ali Opera 10.50+.
V primeru, da uporabljate Internet Explorer 8, preverite, če imate vključen združljivostni način
(Compatibility view), ki ga lahko izključite s klikom na ikono, ki jo vidite na spodnji sliki.
Tudi v starem Rimu (kot prej v starem Egiptu in stari Grčiji) je bila družina glavni temelj družbe. Bila pa je kar številčna, saj so jo sestavljali mož – gospodar družine –, žena, otroci, sužnji, osvobojeni sužnji in včasih tudi potomci po očetovi strani.
Žena je bila svobodnejša in bolj spoštovana kot pri Grkih − tam je bila zaprta za zidove domov, med ljudi pa je lahko šla le v spremstvu suženj. Rimljanka pa se je lahko pojavljala v javnosti, hodila v javna kopališča, prisostvovala družinskim zabavam in se izobraževala. Nečesa pa vendarle žen(sk)a niti v starem Rimu ni imela. Česa ni imela?
Takole si je Babilonski stolp zamislil nizozemski slika Pieter Bruegel starejši (1563).
V filmčku pa ne spoznaš le človeške oblike družine, ampak je prikazana tudi jezikovna družina. Jezik starih Rimljanov je bila latinščina.
Vsi romanski jeziki izhajajo iz latinščine, mnogo besed z latinskim korenom lahko najdemo tudi v drugih sodobnih jezikih. Zato bi lahko rekli, da je latinščina mati jezikov.
Oglej si staro biblijsko zgodbo, ki pripoveduje o nastanku različnih jezikov (oziroma širše različnih jezikovnih družin).
Katera zgodba govori o nastanku različnih jezikov?
Naka. Noe je na barki reševal živalske primerke pred potopom, Dalila pa je dolgolasemu Samsonu vzela moč, ko so mu porezali lase ... Babilonščina je izraz, ki ga uporabimo, kadar želimo označiti, da je nekaj nerazumljivo ... No, bo šlo?
O ne, a te boli roka in si ne moreš pomagati s povezavo? Matriarhat je oznaka za družbo, v kateri imajo glavno vlogo ženske, pa čeprav niso nič drugačne od običajnih žensk in niso kakšne velike bojevnice ...
Obdobje praljudi je sicer zelo dolgo, a vsaj zadnjih 70.000 let naj bi bili ljudje že precej podobni današnjemu človeku. Takratni ljudje smo pravzaprav mi, le nekoliko modernejši smo. Na tem posnetku si lahko ogledaš filmsko upodobitev nekdanjega življenja.
Špartanske dečke so zelo mlade odpeljali v javna vzgajališča. Tam je bilo življenje za dečke kar kruto.
V antični Šparti, ki je bila v nekem obdobju najvplivnejša mestna država v stari Grčiji, je bila družina razumljena precej drugače kot pri drugih starih civilizacijah. V Šparti so bili ljudje, tudi otroci, last države. Ta je prevzela vzgojo dečkov pri sedmih letih in tudi iz deklic naredila “vojaške” matere.
V antični Šparti so se ob rojstvu otroka odločili, ali je dovolj zdrav in močan, da bo postal del njihove trdne družbe. Če je novorojenček kazal znake slabotnosti, bolezni ipd., so ga prepustili zverem ali vrgli v prepad. Fantki so živeli doma do svojega sedmega leta, potem pa so bili izročeni javnemu vzgajališču, kjer so se urili v preživetju in se učili spoštovanja in pokorščine. Z dvanajstim letom so se preselili v vojašnico …
V Šparti so se urila tudi mlada dekleta, in sicer telesno in vojaško, učila so se borilnih veščin, petja in plesa, zato da bi lahko ustvarila nov zdrav rod junakov. Več podatkov o špartanski vzgoji si lahko ogledaš na povezavi.
Marija Terezija, znana po reformah na več področjih, je bila edina ženska vladarica v 650-letni zgodovini habsburške dinastije in mati 16 otrok.
Šparta je bila v tem, da je družino popolnoma podredila državi, izjema. Drugod je bila družina najpogosteje last moža in država se ni vpletala v njeno delovanje.
Včasih so bile družine tudi precej večje, kot so zdaj. Še pred nekaj stoletji je bila tipična družina sestavljena iz očeta, matere in veliko otrok. Znan primer takšne velike družine je tudi družina priljubljene cesarice Marije Terezije, saj je ta rodila kar 16 otrok.
Ne bo prav. Starši so imeli toliko otrok, kolikor se jih je pač zgodilo, in ti otroci so morali že zelo zgodaj začeti delati in tako pomagati svojim staršem. Časa za igro ni imel nihče.
Družina Vassilijev naj bi imela poseben rekord: največ otrok, kar jih je kdaj ustvaril en par. Gospa Vassilijev je rodila kar 69 otrok, med katerimi je bilo 16 parov dvojčkov in še 7x trojčki.
Družine po svetu so si zelo različne. Različne kulture poznajo različne oblike družin. Oglej si posnetek menda največje družine na svetu, ki živi v Indiji.
Družino na posnetku vodi edini moški v družini, ki je tudi oče vseh teh otrok. Ima 39 žena in 86 otrok ter (za zdaj) 34 vnukov. Kako imenujemo zvezo, v kateri ima lahko moški več žena (ali ženska več mož)?
Svet je velik in na njem živi zares veliko ljudi. Ali veš, da so na Kitajskem zaradi prenaseljenosti sprejeli zakon, s katerim so staršem dovolili imeti največ enega otroka? Če so jih imeli več, so bili kaznovani. Se ti zdi to prav? Več si preberi na povezavi.
Poveži pojme, povezane z družino, s pravo razlago.
Ta deček živi na obrobju glavnega mesta v Kambodži na velikem odlagališču smeti. Vsako jutro se skupaj z drugimi otroki odpravi na delo ‒ pobirajo pločevinke in plastenke, ki jih prodajo podjetju za reciklažo. Zajtrk je pogosto njegov edini obrok dneva.
Lepo je, da je na svetu toliko različnih družin, ki živijo na toliko različnih območjih. Tukaj si oglej fotografije otrok z vsega sveta in njihovih zelo različnih domov.
Toda nekateri živijo zelo skromno in v veliki revščini. Tudi pri nas se družine vse pogosteje spopadajo z revščino. Oglej si prispevek, ki prikaže, da je tudi pri nas vse več lačnih otrok.
To pa je v nasprotju s splošnimi pravicami otrok, ki določajo, da ima vsak otrok tudi pravico do zdrave hrane. Oglej si kratek povzetek teh pravic.
Sirote v Ruandi. Največ sirot je dandanes na območjih, kjer divjajo vojne.
Včasih so bili otroci bolj prepuščeni na milost in nemilost odraslim. Veliko je zgodb, ki pripovedujejo o otrocih, ki so brez enega od staršev ali kar obeh, zato odraščajo v sirotišnicah ali pri rejnikih, ki z njimi ne ravnajo najlepše.
Na srečo so bile takšne zgodbe veliko pogostejše v preteklosti, danes pa je tega veliko manj, saj so družine bolj urejene in obstajajo tudi varuhi in zastopniki, ki lahko otrokom v stiski pomagajo.
V filmu Erazem in potepuh, ki je narejen po istoimenski zgodbi Astrid Lindgren, osiroteli deček Erazem pobegne iz sirotišnice in se spoprijatelji z veselim potepuhom Oskarjem. Ta ga najprej pregovarja, naj se raje vrne v sirotišnico, potem pa mu dovoli biti z njim. Preživljata se tudi s petjem … Zapojeta eno najbolj žalostnih balad slovenskega ljudskega izročila, ki izvira iz srednjega veka.
Akcija proti tepežkanju otrok. Napis pravi: Biti otrok ne bi smelo biti boleče.
Žalostna pesmica predstavi kruto usodo deklice, ki ji je umrla mati in je mačeha z njo grdo ravnala. Na srečo je danes tako krutih zgodb veliko manj kot včasih, ko je bilo tepežkanje precej običajna kazen za neposlušne otroke.
Otroci so bili dolga tisočletja popolnoma podrejeni svojim staršem. Navadno je bil glavni oče, kar je bil ostanek nekdanje rimske patriarhalne družine. V tej je bil oče poglavar družine, žena oziroma mati je skrbela za gospodinjstvo in poslušala svojega moža, otroci pa so brez ugovarjanja ubogali starše, sicer so bili telesno kaznovani.
V drugi polovici 20. stoletja so se razmere precej spremenile, saj se je spremenila družba, v kateri živimo. Danes lahko družine razvrščamo tudi po tem, kako rešujejo družinske težave oziroma v kakšnih odnosih so njeni družinski člani in kako se dogovarjajo.
Počasi se bomo naučili spoštovati različnost in drugačnost vsakega od nas širom sveta.
Svet je postal veliko manjši in veliko bolj obvladljiv, saj so se zmanjšale razdalje (na drug konec sveta lahko pripotujemo že v enem dnevu) in se izboljšale možnosti komunikacije. Živimo hitreje, kot so živeli ljudje nekdaj, in se družimo in spoznavamo v različnih okoljih. Tudi družine so danes bolj pisane, kot so bile nekdaj. Oglej si posnetek, ki prikaže resnično zanimivo družino dečka Jake.
Kako imenujemo družino, kot je ta na posnetku, ki združuje pripadnike različnih narodov in kultur v skupnost, ki jih družijo sorodstvene vezi?
Družine se med sabo tako razlikujejo, kot se med sabo razlikujemo ljudje. Večina ljudi (še vedno) najde toplino in dom v svoji družini, kjer te preprosto sprejmejo takšnega, kot si.
Morda poznaš sliko na levi? Je predstavitev filma, ki je bil včasih zelo popularen in so si ga takrat ogledali skoraj vsi. Govori o vesoljčku (E. T., angl. extraterrestrial ‒ zunajzemeljski), ki se znajde na Zemlji in se spoprijatelji s fantkom Elliottom. Kratek odlomek iz filma si lahko ogledaš tukaj.
Bi lahko Elliott, fantek, ki se je spoprijateljil z E. T.-jem, rekel, da je tudi čudni tujec, ta vesoljček, član njegove družine?
Seveda, tudi tisti, ki so ti dragi in vstopijo v vaše ožje družinsko okolje, lahko postanejo del družine. Zato za konec leta naredi za svojo družino nekaj lepega. Napiši voščilnico stari teti, ki je že dolgo nisi videl, ali pa izdelaj svoje darilo za tiste, ki jih imaš rad. Tako izdelano darilo je veliko več vredno kot kupljeno. Želimo ti prijeten konec leta in se vidimo, ko se nariše novo leto!
Naka! Ali mora član družine res biti zvezan zgolj po krvi in govoriti isti jezik? Kaj pa, če je družina posvojila tujega otroka, ali pa imaš babico, ki govori drug jezik kot ti? Daj, poskusi še enkrat.