Človeško telo

Smo za eno prav posebno potovanje? Pa ne v eksotične kraje ali zgodovinska mesta. Gremo na potovanje tja, kjer smo enkrat že bili, preživeli tam nekaj mesecev, ampak se po našem rojstvu nismo več vrnili. Če bi kot droben delec lahko potovali po svojem telesu, bi bili navdušeni nas čudovitim in fantastičnim svetom, ki ga je ustvarila narava. Ogromno časa je preteklo, da se je iz ene celice razvilo vedno več presenetljivih živali in končno pravi čudež – človek.

Naprej

Človek - skrivnostno bitje

Že v starem Egiptu in na Bližnjem vzhodu so zdravilci in zdravniki preučevali človeka. Že iz zapisov iz tistega časa izvemo, katere bolezni so takrat poznali in kako so skušali zdraviti bolne ljudi. Preizkušali so zdravila,večinoma zdravilna zelišča, se učili o njihovem dobrem ali slabem učinku. Takrat še ni bilo možnosti, da bi pogledali v notranjost telesa, kot je to mogoče danes, da bi raziskali njegovo delovanje.

Raziskovanje človeškega telesa je zelo osupljivo in navdihujoče. Danes je znanstvenikom zaradi napredka v tehnologiji uspelo natančneje raziskati delovanje človeškega telesa, ki je zaradi podrobnosti tako zapleteno in popolno organizirano, da ostaja pravi čudež.

Naprej

Zdravje naših zob

V filmčku si izvedel, zakaj si je treba zobe umivati vsaj dvakrat na dan in zakaj nastanejo v zobeh luknjice. Zdravje zob pomembno vpliva na zdravje in počutje celotnega telesa, zato si zobje zaslužijo najboljšo nego. Zob je trd izrastek v čeljustih. Ima jih večina vretenčarjev. Potrebujemo jih, da trgamo in žvečimo hrano, nekatere živali, posebej mesojedci, pa uporabljajo zobe tudi za orožje.

Pri človeku razlikujemo štiri vrste zob: sekalce, podočnike, ličnike in kočnike. Zob gradijo zobna krona, vrat in korenina. V otroški dobi imajo ljudje 20 mlečnih zob, odrasli pa 32 stalnih zob.

Kaj vse se zgodi, če si zob ne umivamo dovolj pogosto?

Preveri

Množica manjših enot

Vse rastline, živali in tudi ljudje smo sestavljeni iz množice najmanjših enot – celic. Človeško telo se začne le z dvema celicama: z materinim jajčecem in očetovo semenčico. Nekatere nas spremljajo vse življenje, druge, na primer kožne, pa se nenehno obnavljajo. Če pogledamo notranjost celice, opazimo številne majcene delavnice. To so drobne strukture ali organeli. Vsaka taka delavnica ima določene naloge, delo pa poteka dan in noč. Pravi čudež je, da teh 100 milijard posameznih celičnih tovarn brez težav in brezhibno deluje.

S prostim očesom celic ne moremo videti. Na srečo pa so pred skoraj 400 leti iznašli napravo, ki omogoča, da lahko opazujemo drobcene delce. Katera naprava je to?

Preveri

Nadzorno središče

Vse, kar mislimo, občutimo in delamo, je vodeno v možganih. Možgani narekujejo celotnemu telesu, kako naj potekajo vsi procesi. Sestavljeni so iz malih možganov in velikih možganov, ti pa se delijo na levo in desno polovico. Mali možgani določajo delovanje mišic. Veliki možgani ležijo nad malimi možgani. V milijonih let je ta del postajal vedno večji. Veliki možgani sodelujejo, ko se učimo, na primer angleške besede, sporočajo nam, da smo si opraskali koleno, in nam povejo, kdaj potrebujemo počitek.

Veš koliko časa na dan so zaposleni naši možgani?

Preveri

Tik - tak

Kri po krvnem obtoku poganja srce. Srce je mišica, ki deluje kot motor telesa. S kisikom bogato kri črpa naravnost v glavno arterijo. Od tam se kri porazdeli po telesu in prinaša kisik v manjše žile. Možgani tako dobijo kisik.

Ali veš, da srce pri otroku na minuto udari od 85-krat do 90-krat, pri odraslem pa od 60-krat do 80-krat. Ob vsakem telesnem naporu srce razbija hitreje.

S sošolcem ali prijateljem naredi 60-sekundni test. Poglej na uro, ki ima sekundni kazalec. Takoj ko začneš meriti čas, svoj sredinec in prstanec postavi na notranjost zapestja prijateljeve roke. S prstoma rahlo pritisni, toliko da začutiš utripanje. Vsak utrip pomeni en udarec srca.

Kako se imenuje glavna žila arterija, v katero srce črpa kri, bogato s kisikom?

Preveri

Bojevniki in stražarji

Kri se nenehno giblje po telesu in oskrbuje celice s kisikom in hranilnimi snovmi, ki jih potrebujejo za rast in delovanje. Poleg tega odnaša odpadne snovi, ki jih izločajo celice. Odpadne snovi kri nato dostavi v izločala, od koder se izločijo iz našega telesa. Rdeče krvničke, bele krvničke in krvne ploščice imajo zelo kratko življenje. V kostnem mozgu nastajajo nove celice, ki se pozneje spremenijo v kri. Telo mora ves čas skrbeti za preskrbo v ožilju. Rdečih krvničk je več kot belih, ker morajo nenehno dovajati kisik in odvajati:

Preveri

Varovalni plašč

Naše telo obdaja tanek plašč in ga varuje pred zunanjimi vplivi. Koža je največji organ našega telesa. Na površju naše kože je t. i. vrhnjica, ki preprečuje, da bi v telo stopila voda ali druge tekočine. Varuje nas pred strupi in povzročitelji bolezni. Kožne celice se ves čas obnavljajo.Približno mesec dni traja in telo ima povsem novo kožo – stare celice odmrejo, se izsušijo in odpadejo, takoj ko zrastejo nove. Zato tega procesa menjave kože ne opazimo.

Koliko tehta največji organ našega telesa – koža pri odraslem človeku?

Preveri

Moč samozdravljenja

Ko se kost zlomi, se iz krvi, ki steče iz poškodovanih žilic, med zlomljenimi deli naredi tanka mrežica. Mrežica je neke vrste ogrodje za mehko nadomestno kost, ki nastaja. Za gradnjo kosti so zadolžene posebne celice, ki na mesto zloma prenašajo snovi, kot je na primer kalcij, da se lahko mehko tkivo začne spreminjati v trdno kost.

Poglej video o tem, kako se celi zlom in nastaja nova kost.

Ko se rodimo, šteje človeško okostje 308 kosti, z leti se nekatere zarastejo in zato ima človek v odrasli dobi okoli 208 kosti. V človeškem telesu je najdaljša:

Preveri

Slina

Slina veruje občutljivo ustno votlino, da se ne bi v njej razmnožilo preveč škodljivih bakterij. Za to na primer obstajajo mucini. To so sluznine, ki so gotovo že kdaj poskrbele za obilo zabave – po njihovi zaslugi lahko delaš »milne mehurčke« kar s svojimi usti. Naše zobe in dlesni obdajo z varovalno mrežo. Vanjo se ujamejo bakterije, še preden nas napadejo. Medtem ko so tako ujete, lahko druge protibakterijske snovi v slini uničijo škodljive bakterije.

Ponoči, ko spimo, nastaja le malo sline. Takrat imajo bakterije prosto pot, da se sprehajajo po naši ustni votlini. Kaj meniš, kaj najbolj pomaga tik pred spanjem, da se teh bakterij čim bolj ubraniš?

Preveri

Okno v svet

Svet okoli sebe spoznavamo z organi, ki jim pravimo čutila. Poznamo pet čutil: oko, uho, nos, jezik, koža. Za spoznavanje okolja je vid izredno pomemben. Oko je čutilo, na katero se ljudje med vsemi čutili najpogosteje in najbolj zanašamo. Svetlobni žarki pridejo do čutnih celic, ki so na mrežnici na zadnji strani očesa, takrat nastane na mrežnici pomanjšana in na glavo obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. Ko informacija o tej sliki pride do naših možganov, jo ti obdelajo tako, da lahko zaznamo resnično velikost in orientacijo predmeta.

Oko je zelo občutljiv organ in najbolj trpi ob gledanju bližnjih predmetov. Za zdrav vid je zelo dobro, če vsake toliko pogled usmerimo nekam v daljavo. Tako se oko odpočije. Najprimernejša in za oko najmanj obremenjujoča razdalja pri branju in pisanju je 25 do 30 cm. Pri branju je smiselno paziti, da ne beremo (označi pravilne odgovore):

Preveri

Uho

Sluh lahko postavimo na drugo mesto med najpomembnejšimi čuti. V sluhovodu so dlačice in žleze, ki izločajo ušesno maslo, na katerem obtiči prah in drugi tujki, če zaidejo v uho. Na koncu zunanjega sluhovoda je bobnič, opna, ki zapira vhod v srednje uho. V srednjem ušesu so tri drobne, povezane koščice: kladivce, nakovalce in stremence, namenjene so prenašanju zvočnih valov z bobniča na notranje uho in čutilo za sluh, ki je v njem. Ko zvočni valovi zadenejo ob bobnič, ga zatresejo, zato zanihajo tudi vse tri povezane koščice. Stremence, zadnja med koščicami, vzvalovi tekočino v koščenih votlinicah, v katerih je kožnati polž, na katerem so čutnice za sluh.

Kako imenujemo vidni del ušesa, ki usmerja zvočne valove v sluhovod?

Preveri

Kosilo lepo diši

Komaj že čakamo na kosilo in iz kuhinje že prihajajo prijetne vonjave. V ustih se nam začnejo nabirati sline. Nestrpno že čakamo, da bomo dobili predse poln krožnik in začeli jesti. Naš čut za vonj je poskrbel, da se vse telo veseli slastnega kosila. Vohalne celice so možganom sporočile veselo novico. Ko v usta nesemo prvi grižljaj, jezik in nos povežeta svoja opažanja v skupno doživetje okusa.

Naredi preizkus: zaveži si oči in s ščipalko zatisni nos. Nato na primer iz vrečke bombonov, kjer je več okusov, izžrebaj bombon in ga pojej. Znaš prepoznati okus?

Ljudje zavohamo vonje, če pridejo njihovi hlapi do sluznice v nosni votlini, v kateri so čutnice. Te čutnice so občutljive že za neznatne vonje, ki pridejo do njih z vdihanim zrakom. Čeprav imamo ljudje dobro razvit voh, se ne moremo primerjati z nekaterimi živalmi (pes, srna, žuželke), ki v tekmi za najboljši voh močno vodijo.

Za naše prednike je bil odličen voh življenjskega pomena. Zakaj?

Preveri

Two Large Beans

Urine is a yellow waste water which comes out of the bladder. Urine contains many substances which are not used by the human body and are removed from it. The yellow liquid is produced in two large bean-shaped organs found under the ribs on the left and the right side of the body. Their task is to control the cleanliness and the volume of fluids in the body. The organs function as a kind of cleaning plant cleaning about one litre of blood every minute. This means that each drop of our blood is cleaned every four minutes.

Do you know which from the following are the organs described above?

Preveri

Zwei große Bohnen

Der Urin oder der Harn ist die Flüssigkeit, die beim Urinieren aus unserer Blase entfernt wird. Durch Harn werden Stoffe, die unser Körper nicht braucht, ausgeschieden. Die gelbe Flüssigkeit entsteht in einem paarig angelegten bohnenförmigen Organ, das unterhalb der Rippen liegt. Seine Aufgabe ist, für die Sauberkeit innerer Körperflüssigkeiten zu sorgen. In unserem Körper funktioniert es wie eine Reinigungsanlage und putzt jede Minute ungefähr ein Liter Blut. Das bedeutet, dass jeder Blutstropfen alle vier Minuten geputzt wird.

Weißt du, um welches Organ in unserem Körper es geht?

V nemškem slovarčku v tiskani izdaji se je pojavil tiskarski škrat. Nemške samostalnike pišemo z veliko začetnico. Pravilni zapis nemških besed je:

Čutilo – das Sinnesorgan; Živec – der Nerv; Možgani – das Gehirn; Človek – der Mensch; Kisik – der Sauerstoff; Prebava – die Verdauung; Žila – die Ader; Pljuča – Die Lunge; Srce – das Herz; Organ – das Organ; Kašelj – der Husten; Koža – der Haut; Puberteta – die Pubertät; Maternica – die Gebärmutter

Preveri

Puberteta

Puberteta je preobrazba deklice v žensko in dečka v moškega. Pri fantih se puberteta začne približno med desetim in štirinajstim letom in traja vse do dvajsetega leta. Pri dekletih se puberteta začne med devetim in štirinajstim letom in prav tako traja do približno dvajsetega leta.

Puberteta je obdobje, ko se v telesu in na njem pojavijo spremembe. Med puberteto bo tvoje telo doživelo velike spremembe, začneš hitreje rasti, na obrazu se pojavijo mozolji in akne, hormoni pa ponorijo. Prav tako se pojavi prva želja po spolnosti in eksperimentiranju. Ta faza življenja zna biti tudi zelo čustvena in stresna, toda ne skrbi – to se dogaja in se je zgodilo vsem.

Kaj povzroči puberteto?

Preveri