Želja po znanju

Zakaj so na nekaterih delih sveta puščave, na drugih večni led in sneg? Zakaj ptice letijo, ljudje pa ne? Zakaj so otroci podobni svojim staršem? Kako je nastal naš planet in kakšno je vesolje? Zakaj izumirajo živalske vrste? Vsa vprašanja, ki se ljudem porajajo že od nekdaj, skuša pojasniti znanost.

Če želiš postati znanstvenik, te čaka veliko, res VELIKO učenja. A ta poklic je za našo družbo izjemno pomemben. S svojimi spoznanji znanstveniki vplivajo na življenja prav vseh. Zaradi njihovih odkritij imamo boljšo zdravstveno oskrbo in živimo dlje, z letali letimo na druge konce sveta, celo v vesolje, klepetamo po družbenih omrežjih in še in še. Vse to (in še veliko več) se je pred nekaj desetletji zdelo kot znanstvena fantastika, danes pa je uresničljivo prav zaradi njihovega dela.

In znanstveniki veliko časa preživijo v laboratorijih.

Naprej

Laboratorij – bela halja, zaščitna očala, rokavice, stekleničke s »sumljivo« tekočino? Ni nujno. Poznamo več vrst laboratorijev, včasih nova odkritja testiramo kar z računalniki.

Tudi v domači kuhinji in delavnici pogosto preizkušamo različne rešitve, da pridemo do želenega rezultata. Postopki, ki jih pri tem hote ali nehote uporabljamo, so znani tudi v znanstvenih in razvojnih laboratorijih – zastavimo si cilj, zberemo čim več podatkov, v nadzorovanem okolju spremljamo, kaj se dogaja med poskusom, uredimo rezultate in jih postavimo na ogled.

Kaj in kakšni so torej laboratoriji in kaj v njih počnemo? Smukni v znanstveni suknjič in gremo!

Naprej

Veliki um

Marie Curie (1867–1934) je ena najslavnejših znanstvenic, navdihovala je generacije žensk, ki jih je zanimal študij naravoslovja. V času njene mladosti namreč študij za ženske ni bil tako samoumeven, kot je danes. Malo žensk je bilo izobraženih, sploh na področju naravoslovnih ved.

Med študijem je spoznala sorodno dušo Pierra Curieja, se z njim poročila in ustvarila družino. Skupaj sta delala tudi kot znanstvenika.

Marie Curie, ki je večino svojega časa preživela v laboratoriju, je bila prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado. Bila je prva oseba sploh, ki so ji nagrado podelili dvakrat za dve različni področji dela. Kateri?

Preveri Nazaj na ogled filma

»Ničesar v življenju se ti ni treba bati. Samo razumeti je treba.«

Tako je pravila Marie Curie, ki je tudi med prvo svetovno vojno opravljala pomembno delo.

Kaj je počela?

Preveri

Alkimija – postojanka na poti do znanosti

Pot do takšnega raziskovanja, kot sta ga opravljala zakonca Curie, je bila seveda dolga. Ljudje, ki so se ukvarjali z zgodnjim raziskovanjem, pa so združevali za današnji čas zelo nenavadna znanstvena področja.

Opazovalci neba, torej fiziki in astronomi, so se ukvarjali tudi z astrologijo – izdelavo horoskopov in razlago vplivov nebesnih teles na človeka in dogodke na Zemlji. Alkimisti (zdaj bi jim rekli kemiki in farmacevti) so iz naravnih materialov izolirali posamezne snovi in iskali uporabo zanje, s svojim trudom pa so si v resnici prizadevali za veliko višje cilje.

Alkimija je bila od časov stare Grčije do renesanse pomembna in spoštovana veda. Preberi prispevek na povezavi in označi, s čim so se med drugim ukvarjali alkimisti.

Preveri

Vse znanje na kupu

Po tiskarski revoluciji je znanje postalo dostopnejše, saj so bile knjige cenejše in številnejše. Tudi ideje alkimistov so hitreje prišle do ljudi. Knjige so se tiskale v veliko več izvodih, kar je bilo prej nepredstavljivo.

Znanje je širši množici postalo dostopnejše tudi zaradi izdajanja obsežnih del, ki utrjujejo splošno razgledanost.

Knjižnemu delu, ki daje sistematičen in zaokrožen (po abecedi urejen) pregled človeškega znanja vseh ali samo nekaterih strok in je sestavljeno iz geselskih člankov, pravimo:

Preveri

Pametni pišejo. In berejo!

Če so bile enciklopedije razumljive širšemu krogu prebivalstva, pa to težko rečemo za znanstveno literaturo. Ta nikoli ni bila lahko razumljiva in tudi šola dolgo ni bila vesela. Knjige so bile pogosto napisane v latinščini, znanstvene razprave včasih v obliki dialoga.

V laboratoriju je treba voditi natančen kronološki opis in potek dela. Laboranti v zvezek vpisujejo rezultate meritev, opažanja, analizo pridobljenih podatkov in pomisleke, ki se porajajo ob delu.

Kako imenujemo takšen zapis?

Preveri

Hevreka!

Ko delo v laboratoriju obrodi sadove, je to precej odmevna reč. Izumi namreč neposredno vplivajo na naše življenje. Danes so žarnice, telefoni in elektrika tako samoumevni, da si ne moremo zamisliti, kakšno je bilo življenje pred temi izumi. In ker so izumi navadno tako prelomni, jih izumitelji zaščitijo.

Ob pomembnih novih odkritjih pogosto uporabljamo izraz hevreka. Od kod je prišel in kaj pomeni?
Preberi prispevek na povezavi in označi pravilni odgovor.

Preveri

Zaščita izumov

Tudi Thomas Alva Edison je zaščitil svoje izume. Ko je leta 1869 izboljšal način prenosa podatkov s telegrafom, je za uporabo tega odkritja od komunikacijskega podjetja dobil zelo spodobno plačilo.

Izumitelju se namreč za določen čas podeli izključna pravica do uporabe izuma ali izboljšave. V praksi to pomeni, da ta izumitelj, recimo za prenos podatkov po žici, lahko edini izdeluje in prodaja svoj izum ali pa to delajo drugi, ki za to izumitelju plačujejo dogovorjeni znesek.

Takšni pravni listini pravimo .

Preveri

»Genialnost je en odstotek navdiha in 99 odstotkov znoja.«

V to je verjel Thomas Alva Edison, ki je bil podjeten že kot otrok. Pri 12 letih je na vlakih prodajal časopise, kmalu je začel celo izdajati svojega. Na vlaku je imel celo mini laboratorij, v katerem je delal poskuse, a so mu to – potem ko je nekega dne povzročil požar – prepovedali. Pri 16 je že izumljal.

Pri 23 letih je ustanovil samostojno družbo in postal samostojni izumitelj. Če so mu šli posli dobro, je ves zaslužek takoj vložil v nakup naprav. Zgradil je prvi pravi razvojni laboratorij!

Obkljukaj Edisonov slavni patent.
Pomagaj si s povezavo.

Preveri

Nobelovec slovenskega rodu

Tudi Friderik Pregl, znanstvenik slovenskega rodu, ki je leta 1923 dobil Nobelovo nagrado za kemijo, je veliko časa preživel v laboratoriju.

V telesih živih organizmov so nekatere snovi, na primer DNK in hormoni, v izjemno majhnih koncentracijah. Friderik Pregl je zato razvil tehtnico za snovi, ki jih skorajda ni. Natančna je bila na milijoninko grama!

Preglove nagrade podeljujejo za izjemne dosežke na področju kemije.

S čim se ukvarja ta veda?

Preveri

Kaj pravzaprav je laboratorij?

Najprej gotovo pomisliš na laboratorij, ki je povezan s špikanjem na šolskem sistematskem pregledu. S takšnim laboratorijem, v katerem preučujejo kri, urin in druge biološke materiale, se večina ljudi sreča v vsakodnevnem življenju. A diagnostični laboratoriji zdravstvenih ustanov še zdaleč niso edini laboratoriji.

Laboratorij je delovni prostor za znanstvene in tehnološke poskuse in raziskave. Sodobni laboratorij je dobro osvetljen prostor s stalno temperaturo in natančnimi merilnimi napravami, s katerimi merijo razlike v masi, dolžini (obliki), svetlobi in drugimi lastnostmi opazovanega predmeta študije.

Firbcologinji iz tega prispevka sta prišli na odvzem krvi. Katere trditve o krvi držijo?

Preveri

Laboratorijski pripomočki

Laboranti nosijo vpojne bele halje, na katerih se vsak madež hitro opazi. Halja varuje, da ne bi nevarna snov prišla v stik s kožo, z rokavicami pa se zaščiti koža in se prepreči, da bi se prenesla snov s kože na opazovani predmet. Če je treba, laboranti nosijo tudi zaščitna očala, maske za dihanje in še marsikaj drugega.

Zaposleni v laboratoriju uporabljajo laboratorijske pripomočke. Opisani so na povezavi. Mednje sta zašla vsiljivca, poišči ju!

Preveri

Laboratorijska pravila

Tudi šole imajo svoje laboratorije, predvsem za naravoslovne predmete. Za varno delo v laboratoriju moramo obvezno upoštevati pravila.

Preberi jih tukaj in označi, kateri trditvi sta napačni.

Preveri

Kemijske snovi iz kataloga

Sodobni farmacevtski laboratoriji imajo robote in tekoče trakove. Roboti pripravijo celice in gojišča ter nanesejo snov iz kataloga. Da, tako je, večji katalogi ali knjižnice kemijskih snovi imajo več kot milijon različnih vzorcev! Tekoči trak odnese posodico v prostor s stalno temperaturo, čez nekaj dni pa jo zapelje do kamere in računalnik iz slike ugotovi uspešnost. Postopek razvoja zdravila traja več kot desetletje.

Eden največjih dosežkov v boju proti boleznim je bilo odkritje zdravila, ki ga je leta 1928 odkril škotski bakteriolog Alexander Fleming. V laboratorijski posodici je na gelu, na katerem je gojil bakterije, opazil okužbo s plesnijo, okoli nje pa ni bilo bakterij. Pomembno zdravilo so po 15 letih dodatnih raziskav začeli izdelovati v večjih količinah. Fleming je s še dvema drugima znastvenikoma za to odkritje prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Za katero zdravilo gre?

Preveri

Računalniške simulacije

Nekatere poskuse ni treba več izvajati v laboratoriju, ampak jih lahko simuliramo na računalniku. Če poznamo fizikalne lastnosti jeklenih nosilcev, betona, električne napeljave, gorljivih snovi v lesu, lahko v računalniku zgradimo celotno hišo in simuliramo, kako se obnaša v potresu in požaru. Ne samo hišo. Kar celo mesto, celoten ekosistem deževnega pragozda, Zemljo, vesolje. Zanesljivost takih simulacij je odvisna od pravih laboratorijskih raziskav posameznih delov. Pomaga tudi dober računalnik, najraje kar superračunalnik.

Kaj je superračunalnik?

Preveri

Popolne kopije?

Ustvarjanje popolnih kopij organizmov je otročje lahko, vsaj pri nekaterih rastlinah. Odrezan list afriške vijolice bo v vodi pognal korenine – ko ga posadimo, bo iz lista zrasel popoln klon.

Pri živalih je postopek mnogo bolj zapleten, a vsaj tehnično mogoč vse od leta 1996. Takrat so ustvarili identično kopijo prvega sesalca, ovco Dolly. Iz 277 celic vimena se jih je 27 razvilo v zarodke, le eden pa je zrasel v dokončno razvito ovco.

Ustvarjanju identične kopije izvirnega organizma ali stvari pravimo .

Preveri

Se dinozavri vračajo?

Nam znanstveniki kaj prikrivajo? Ne skrbi, oživitev izumrlih vrst je še vedno mogoča le v znanstveni fantastiki, saj že iz nedavno izumrlih vrst do zdaj ni bilo mogoče dobiti nepoškodovanih celic, iz katerih bi vzgojili celo bitje. Dinozavre bomo tako še naprej spremljali samo na filmskem platnu.

Kako je znanstvenikom v filmu Jurski park uspelo ustvariti dinozavre?

Preveri

Kaj pa, če je vse res?

Ni znanstvene fantastike brez znanstvenih laboratorijev! V tem žanru so pogosto predstavljene tehnološke in znanstvene ideje, ki so bile v času izida knjige ali filma še nepredstavljive. Veliko znanstvenih dosežkov iz tega žanra preživi le v domišljijskem svetu, a nekatera predvidevanja se vendarle uresničijo.

Tudi znanstveniki namreč sodelujejo pri pisanju znanstvenofantastične literature, mnogi pa jo berejo in iz nje črpajo ideje.

Med znanstvenike sta zašla znana lika znanstvene fantastike. Označi ju!

Preveri

Hocus pocus in the lab

A laboratory (lab) is a place that provides controlled conditions for research, experiments and measurements. Lab users wear white protective lab coats, safety gloves, safety glasses and also other pieces of safety clothing. Spots are easily visible on white – scientists can notice when something is wrong. It's important they work in a clean environment.

Which of these is not a part of laboratory safety clothing?

Preveri

Hokuspokus im Labor

Ein Labor ist ein Ort, der kontrollierte Voraussetzungen für Erforschungen, Experimente und Messungen ermöglicht. Laborbenutzer tragen weiße Schutzmäntel, Schutzhandschuhe, Schutzbrillen und anderes Schutzzubehör. Flecken sind auf Weiß leicht sichtbar – Wissenschaftler bemerken gleich, wenn etwas nicht in Ordnung ist. Es ist wichtig, dass sie in sauberem Arbeitsumfeld arbeiten.

Welcher der folgenden Begriffe gehört nicht zur Laborschutzkleidung?

Preveri

Risanke za konec!

Še malo se pomudimo v izmišljenem znanstvenem svetu! Od laboratorijev doktorja Frankensteina, profesorja Baltazarja do Dexterja in drugih – fiktivni svet znanosti je prav tako privlačen kot resnični.

Prepoznaš risane oz. filmske like, povezane z laboratorijem? Poveži, da bo prav!

Počisti

Baltazar

Dexter

Frankenstein

Preveri