Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock, Wikipedija.
Orjaki iz pradavnine
Nekoč so kraljevali Zemlji, danes pa si prostor delimo z njihovimi potomci. Čeprav so izumrli že pred 65 milijoni let, še vedno veljajo za največje kopenske živalske orjake, ki so kadarkoli tlačili naš planet. Med njimi so bili tudi taki, ki so merili nič več kot ena kokoška!
Kdo so bili, kako so živeli?
Sledi, ki so jih pustili za sabo, burkajo domišljijo znanstvenim »detektivom«. Iz ostankov so sestavili njihov jedilnik in določili barvo njihovih lusk. Bojda so se oglašali s tleskanjem in se med seboj radi družili. Ugotovili so, da so se znali prilagoditi različnim okoljem, saj jih najdemo tako v puščavah kot na planjavah, v rečnih deltah in močvirjih. Le kdo bi si mislil, da bo preplet na videz nedolžnih dogodkov usoden za njihovo vrsto. Smola, ki jih je doletela, je povzročila zaton ene najuspešnejših živalskih vladavin.
Draga veselošolka, dragi veselošolec, predstavljamo ti dinozavre!
Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)
Začetki raziskovanja dinozavrov! Kdo jih je odkril? Komu naj bi pripadale gromozanske kosti? Mega kuščarju, človeku velikanu?
Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)
William Buckland si je zadal, da bo okusil vse živali sveta!
Za zajtrk toast z mišjo
Znanstvenik, čigar ime William Buckland si slišal v filmu, je živel sila nenavadno in ekscentrično življenje. Če rečemo, da ga je vodila dobesedna raziskovalna lakota, ne bomo nič pretiravali. Pri Bucklandu je šla znanost skozi želodec, menda je verjel, da okus odpira vrata do znanstvenih resnic. Če bi bil žival in bi mu po naključju prekrižal pot, bi ti trda predla, saj bi se takoj znašel na njegovem krožniku. Še danes krožijo legende, po katerih naj bi na pogostitvah svojim gostom skoraj vedno ponudil toast z mišjo, včasih tudi delfina, psa in panterja. V želji, da bi spoznal vse okuse sveta, ga niso ustavile niti smrtonosne meduze.
Zakaj je tale rahlo strašljivi znanstvenik tako pomemben za dinozavrsko tematiko?
He he he, zanimive metode, kajne? Katera pa je tvoja najbolj »gravžasta« jed? ;) Deževniki, zemlja, školjke? :P
Narobe, če ugibaš, svetujemo klik na gumb Nazaj na ogled filma. ;)
Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)
Njegovo mesto ni le v znanosti, po zaslugi Charlesa Dickensa je megalozaver prvi »dinozavrski frajer«, ki se pojavi v književnosti. Iz fosilov so sestavili prvo podobo, ki jo vidiš na sliki.
Ugibanja o prvem dinozavru
Pisalo se je leto 1824 in angleški raziskovalec William Buckland je opisal fosil dinozavra, ki so ga priznali tudi drugi znanstveniki. Tri leta kasneje so dinozavru nadeli tudi ime – megalozaver. Ker so bili razdrobljeni ostanki kosti, ki so jih našli v Angliji, na prvi pogled podobni kostem velikih kuščarjev, je bil megalozaver sprva prepoznan kot druga žival.
Katera?
Sijajno! V resnici je bil megalozaver 6-metrski plenilec, ki je lomastil »le« po dveh nogah.
Kaj se plazi po štirih nogah? Nekoč so bili prepričani, da megalozaver! ;)
Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)
Prva ohranjena ilustracija dinozavrove kosti je iz 17. stoletja. Tedaj so verjeli, da pripada človeškemu orjaku in ne živali, kaj šele novi, nepoznani živalski vrsti!
Dinozavrska mrzlica v Britaniji
Britanci imajo posebno mesto v zgodovini raziskovanja dinozavrov. Prvi so znanstveno preučili ostanke dinozavra, izkopali celotno okostje in skovali ime. Latinsko ime Dinosauria naj bi prvi uporabil (menda naj bi ga celo skoval) takrat priznani biolog in paleontolog Richard Owen. Owen je raziskal veliko kosti dinozavrov in spoznal, da imajo podobne lastnosti, zato jih je združil v skupino dinozavrov, kar velja še danes. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Naravoslovnega muzeja v Londonu, danes enega največjih muzejev na svetu.
Kako poljudno prevajamo latinsko ime Dinosauria? Dopolni, da bo prav.
Strašni ali veliki .
Dinozavre imaš v mezincu, odličnooo!
Ni prav. Da se nisi zatipkal in napisal kaščar namesto kuščar? ;)
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)
Danes živimo v geološki dobi holocen, ki se je začela okrog leta 9500 pr. n. št. Strokovnjaki pa zaradi velikih sprememb, ki jih je povzročil človek, razmišljajo o uvedbi nove dobe, dobe človeka.
Če bi bila Zemlja stara en dan
Koliko novih izrazov! Fosil, paleontolog, dinozaver … v glavi ti mrgoli tisoč vprašanj. Gremo od začetka, lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti. ;)
Živa bitja so na našem planetu zelo dolgo. Da se je življenje začelo nekoč zelo dolgo nazaj, vemo vsi, sploh ko v hecu tetki rečemo, da je stara kot Zemlja. A če bi tvoja teta tudi v resnici štela toliko let, kot jih šteje Zemlja, bi bila stara 4,6 milijarde let. Nepredstavljivo veliko. Starost Zemlje si mnogo lažje predstavljaš, če njeno zgodovino preslikaš v en dan, tj. 24 ur. Na začetku »dneva« (ob polnoči) so Zemljo bombardirali asteroidi in kometi. Ob štirih zjutraj na planetu vzniknejo prve oblike živih bitij (preproste bakterije) in šele ob enajstih zvečer začno po Zemlji tacati dinozavri.
Odklikaj na to stran in poglej, kdaj se na Zemljini uri pojavi človek, ter odgovori na vprašanje.
Ali sta se dinozaver in človek kdaj srečala?
Klanjamo se, steci naprej!
Auč, človek in dinozaver nista nikoli živela sočasno. Zadnji dinozavri so izumrli pred 65 milijoni let; človečnjaki, podobni sodobnemu človeku, naj bi se razvili šele pred 150 000 leti.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)
Za fosile velja, da so običajno starejši od 10000 let, in skoraj vedno velja, da pripadajo izumrlim organizmom. Kar ostane od živali, je lahko lupina, kost, zob, sled stopala … Na sliki tiranozavrova čeljust
Dokazi o Zemljini preteklosti
Zemljina zgodovina je razdeljena na časovne enote, ki jih imenujemo geološka obdobja. Brez njih bi bili kot riba na suhem, enako kot če bi zgodovino razlagali brez letnic in koledarja! Okolje in živa bitja so se skozi geološke dobe spreminjali: iz mikroskopsko majcenih, oceanskih bakterij so se razvili milijoni raznolikih vrst, ki so osvojili tudi kopno. Ta dosežek je omogočila evolucija, znanstvena teorija, ki pravi, da se živi organizmi skozi čas razvijajo in spreminjajo ter prilagajajo spremembam Zemljinega okolja. Poenostavljeno rečeno: preživijo tiste vrste, ki so bolj prilagodljive, druge, »manj prilagodljive« izumrejo. Če ne bi imeli fosilov, bi bile informacije o izumrlih vrstah za nas za vedno izgubljene.
Kaj je fosil?
Brihtna glavca! Te zanima, kakšen je tvoj fosilni odtis? Z navodili na tej strani si lahko izdelaš svojega!
Če ti prišepnemo, da fosil v latinščini pomeni izkopati, bo uganka otročje lahka.
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)
Ko so ribiči leta 1938 ponesreči ujeli nenavadno ribo, ni nihče pričakoval, da so našli žival, ki je živela pred 60 milijoni let in je veljala za izumrlo vrsto. Poimenovali so jo latimerija.
Razlikuješ fosil in živi fosil?
Fosil in živi fosil nista ena in ista stvar. Izraz živi fosil je prvi uporabil Charles Darwin, oče evolucijske teorije. Živi fosil je vrsta ali skupina organizmov, ki še vedno živi – ni izumrla, kot je značilno za fosile –, a smo zanjo na podlagi fosilnih ostankov ugotovili, da ima dolge milijone let zelo podobno obliko telesa in druge značilnosti. Najpomembnejša značilnost živih fosilov pa je, da so znanstveniki sprva menili, da so ti organizmi izumrli, nato pa so odkrili, da v resnici nekje na svetu še živijo. Hudo, kajne?
Kako dobro poznaš žive fosile, ki živijo med nami? Poišči jih na spodnjih slikah in jih označi.
Juheeej, obvladaš!
Mhm, med žive fosile se je pretihotapilo mlado živo bitje, vrsta sesalca, ki živi v vodi. ;)
Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)
Goro Mangart je nekoč oblivalo morje. Neee, ne vlečemo te za nos! Bitja, katerih ostanke so tam našli, so nekoč živela globoko v morju.
V državi Utah v ZDA je eden od najbogatejših virov dinozavrskih kosti na svetu, našli so jih na stotine!
Tudi na našem dvorišču
Nazaj k (neživim) fosilom! Kdo so ljudje, ki so kot nekakšni »detektivi« na sledi fosilom? To so znanstveniki, ki jih imenujemo paleontologi, veda o izumrlih organizmih (fosilih) pa je paleontologija. Dejavni so tudi pri nas, morda kdaj koga uzreš v jami ali kamnolomu na prečesavanju terena. Da so najdišča dinozavrov številna, se lahko prepričaš na tem zemljevidu, svoj »fosilni piskrček« pa je pristavila tudi Slovenija. Jaaa, dinozavri so nekoč tacali tudi po naših tleh, zagotovo v okolici Kozine in pri Stranicah na Štajerskem, kjer so našli njihove ostanke.
Spodnja naloga je malce nedinozavrska, ker pa gre za nadvse dragoceno fosilno najdbo, ki jo je zakrivila Slovenija, bo zanimiva tudi zate. Kateri najstarejši fosil na svetu smo našli Slovenci?
Juheeej, pravilno! Naslednji izziv! Kako dobro se znajdeš v poznavanju dinozavrov?
Njegova glava spominja na konja, a ni konj, ima zavit rep, a ni kuščar. :)
Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)
Najmanjši dinozavri sodijo v skupino dvonožnih dinozavrov in so merili okoli 30 centimetrov. Med njimi izstopa dinozavrček mikroraptor (na sliki).
Dinozavri se predstavijo
Dinozavri (Dinosauria) so izumrla skupina kopenskih živali. Paleontologi dinozavre v grobem delijo na dva reda: zavrišija in ornitišija (Saurischia in Ornithischia), ki imata različno oblikovane medenične sklepe. Dinozavri so se razvili iz primitivnih plazilcev pred približno 230 milijoni let. So le daljni sorodniki krokodilov, kuščarjev, želv in mnogih že izumrlih plazilcev. Vsi dinozavri niso bili velikani, mnogi med njimi niso bili večji od kokoši. Oglej si posnetek, ki ponuja zanimivo primerjavo velikosti dinozavrov s človekom.
Po nekaterih izračunih naj bi nekoč živelo 2400 vrst dinozavrov. Seveda so to le izračuni, saj mnogi dinozavri za seboj verjetno niso pustili ničesar ali le nekaj koščic. Dejansko pa so paleontologi opisali in raziskali več kot 1000 različnih vrst dinozavrov. Mnogo jih najdeš na tej tuji spletni strani; v spodnji slikovni uganki poskusi uganiti ime dinozavrov na sliki. Poveži jih z opisi, pomoč najdeš tu.
Zate mala malica! :)
Odgovarjaš znova.
Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)
Možgani 3-tonskega stegozavra? Hm, ja, veliki kot frnikule. Ne pretirano brihten, torej. Tu si lahko ogledaš zabaven posnetek dinozavra na lovu za plenom. Kaj misliš, kaj je odločilno za zmago? Hitrost, velikost, brihtnost?
Gurmani z majhnimi možgani
Mnogi dinozavri, skupaj z vsemi mesojedci, so stali na dveh nogah in ravnotežje lovili z repom. Večina večjih rastlinojedcev je stala na štirih nogah. Dinozavrovo telo je bilo prekrito z luskami ali perjem.
Včasih uspe paleontologom med skeleti izkopati gastrolite ali želodčne kamne. To so kamenčki, ki so jih pogoltnili dinozavri in so jim v želodcu pomagali mleti trdo rastlinsko hrano. Še bolj zanimivi so fosilni iztrebki dinozavrov ali koproliti, iz katerih lahko znanstveniki razberejo, s čim so se prehranjevali. Kaj so imeli na jedilniku? Rastlinojedi dinozavri so uživali različne praproti, sagovce, palme, nekatere iglavce in kasneje tudi listavce. Mesojedim so teknili dinozavri, nekateri plazilci in zgodnji sesalci. Prvi so hrano v ustih zmleli, drugi z močnimi zobmi raztrgali.
V želodcu prava veselica, v glavi pa …? So dinozavri imeli razvite možgane ali so se dali zlahka ukaniti? Spletni članek raziskuje možgane ampelozavra. Z malce sklepanja izberi trditev, ki velja za možgane nekaterih dinozavrov.
Jap, možgani nekaterih dinozavrov so bili namenjeni čuječemu opazovanju okolice, ne pa visoki inteligenci. Spet drugi raziskovalci zagovarjajo teorijo, da tako »neumni« le niso bili, saj so Zemlji vladali nešteto let in za to so potrebovali tudi »ščepec soli« v glavi. ;) Resnica je najbrž nekje vmes.
Naka!
Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)
Mama »dinozavrovka« (ali oče?) je izlegla veliko jajc hkrati, nato jih je zakopala ali sedela na njih kot ptice na gnezdih. Največji dinozavri so jajca odložili v plitve jame in jih zakrili z listjem, ki je zagotavljalo toploto, potrebno za razvoj jajc.
So bili dinozavri družabna bitja?
So dinozavri živeli sami ali z družino? So se mladiči radi igrali? Kako so se sporazumevali? Sledi, ki so jih pustili za sabo, tega ne razkrivajo, zato bodo pravi odgovori vedno zaviti v skrivnost.
Jezik dinozavrov je velika neznanka. Zanesljivih dokazov, da bi renčali ali tulili, ni, gotovo pa so se sporazumevali s tleskanjem čeljusti, podobno kot današnji krokodili. Verjetno so za sporazumevanje uporabljali tudi telesno govorico. Bili so tudi družabni – sodeč po najdenih sledovih stopinj so nekateri dinozavri potovali v strnjenih skupinah. Tudi velika nahajališča kosti dinozavrov iste vrste, ki naj bi poginili hkrati v neki katastrofi, dokazujejo, da so nekateri živeli v krdelih.
Vprašanje na temo razmnoževanja! Preberi prispevek in izberi pravilen odgovor. Kako so na svet prišli mali dinozavri?
Odgovor za petko!
Ahm, dinozavri niso ne sesalci ne vrečarji …
Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)
Ali lahko uganemo njihovo barvo?
Že dolgo vemo, da so bili dinozavri temnih barv. Verjetno pa so bili tudi pisano obarvani, saj so mnogi današnji plazilci, kot so kameleoni in kuščarji, zelo živahnih barv. Tej domnevi v prid govori nedavno odkrit dinozaver, na katerem so ostale sledi pigmenta. Z njim so delno sestavili barvito podobo dinozavra.
Kateri barvi so odkrili v pigmentu na dinozavru? Odgovor izveš tu.
Barvna lestvica, hja, ni problem!
Hmja, mogoče bodo nekoč odkrili tudi zelene in modre dinozavre. Za zdaj v teh barvah lomastijo samo v naši domišljiji.
Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)
Tudi Antarktika skriva sledi dinozavrov!
Svet v času dinozavrov
Ker so dinozavri kraljevali mezozoiku, to obdobje laično imenujemo tudi obdobje dinozavrov. Prvi dinozavri naj bi vzniknili pred približno 230 milijoni let. To so bili še majhni dvonožni dinozavri, ki so zrasli le do metra dolžine, nasledili so jih velikani, taki, ki so v višino in dolžino lahko merili tudi polovico stolpnice. Zadnji dinozavri so po Zemlji tacali pred 65 milijoni let, potem pa so njihovo mesto zasedle uspešnejše in bolj prilagodljive živali.
Dinozavri so se – tako kot danes mi – srečevali s spremembami okolja. Prilagodili so se različnim razmeram, saj so živeli od puščav do planjav in rečnih delt in močvirij. Težko si predstavljamo, da so na Antarktiki tedaj uspevali bujni gozdovi, ko pa jo danes prekriva trikilometrska ledena odeja. Obilje hrane na Antarktiki je tja zvabilo številne dinozavre, ki so za sabo pustili fosilne sledi. Kako si razlagaš dejstvo, da so dinozavri nekoč živeli na Antarktiki?
Vrtenje časovnega stroja ti gre odlično od rok!
Leti, leti ... dinozaver! Narobe, veliko dinozavrov sploh ni znalo leteti! In večina jih je plavala za eno figo. Ostane ti le?
Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)
Ihtiozaver z dolžino 20 metrov velja za največjega morskega plazilca vseh časov. Čeprav je podoben delfinu ali ribi, je bližnji sorodnik kuščarjev.
Pterozavri so bili prvi vretenčarji, ki so osvojili letenje. Večinoma so bili majhni, hranili so se z ribami. Največji pterozavri so imeli 11-metrski razpon kril, kar je velikost lovskega letala iz 2. svetovne vojne.
Zmote o dinozavrih
Pri raziskovanju dinozavrov prihaja do zelo različnih razlag in celo napak. Eden od najbolj znanih primerov je oviraptor ali v preprostem prevodu tat jajc. Skelet oviraptorja so našli nad večjim gnezdom jajc in paleontologi so predvidevali, da je plenil jajca. Šele raziskava jajc je pokazala, da je oviraptor le ležal in verjetno tudi branil gnezdo.
Nekoliko drugačna je zgodba okoli brahiozavra, ogromnega štirinožnega zavropoda. Prvi raziskovalci so to žival pogosto postavljali v vodo, ki naj bi pomagala nositi veliko telo, na to pa naj bi nakazovala tudi velika nosna odprtina na vrhu glave. Danes je znano, da je bil brahiozaver le velika žival, ki je večinoma živela na suhem.
Med prve napačne interpretacije in zmote o dinozavrih sodi tudi igvanodonov »rog«. Skoraj popolne skelete igvanodonov so našli že pred približno 200 leti in kmalu so nastale tudi rekonstrukcije živali. Pri teh rekonstrukcijah so paleontologi na glavo postavili nenavaden izrastek, za katerega so predvidevali, da sodi na glavo, kot pri današnjih nosorogih. Šele veliko pozneje so ob najdbah drugih skeletov opazili, da ta izrastek ni del glave, ampak je le oster podaljšek zgornje okončine.
V mnogih knjigah najdemo med dinozavri tudi živali, ki to sploh niso. V prejšnji nalogi si izvedel, da niso vsi dinozavri znali leteti ali plavati. Katera dva plazilca pomotoma zamenjujemo z dinozavri? Eden leti po zraku, drugi domuje v vodi. Označi ju.
Odlično!
Ne bo prav, namig: le ena od naštetih živali je živela na kopnem.
Stopnja: Veliki finale (15 od 20)
Najdaljše ime dinozavra je mikropahicefalozaver. Na sliki dinozaver Bambiraptor, ki je ime dobil po risanem junaku Bambiju.
Ime gasozaver po neznosnih prdcih?
Po dolgih in napornih dnevih izkopavanja znanstvenike čaka še delo v laboratoriju. Noben košček ne uide natančnemu čiščenju in podrobnemu preučevanju – kateri del telesa sestavlja in v katero vrsto spada. Zato ni nič čudnega, če dinozavra vzamejo za svojega in ga tudi ljubkovalno poimenujejo. Mnoge ostanke tiranozavrov poznamo pod imeni, kot so Sue, Big Mike, Bucky, Jane, Samson, Stan in podobno. Obstaja tudi 90 cm velik dinozaver Bambi s čisto resnim, znanstvenim rodovnim imenom Bambiraptor. Pri gasozavru se ti ne bilo bilo treba prijeti za nos, nenavadnega imena ni dobil zaradi živahnega črevesja, temveč po naftni družbi, ki ga je našla.
Za znanstveno poimenovanje dinozavrov in tudi drugih fosilov veljajo posebna merila. Vsaka vrsta dinozavra nosi svoje ime, ki je sestavljeno iz dveh besed. Tako se znanstveno ime tiranozavra napiše Tyrannosaurus rex. Prvo je rodovno ime, drugo ime pa je vrstno ime.
Paleontologi imajo pri izbiri imen dokaj proste roke. Po čem dinozavri običajno dobijo ime? Odgovor izveš v zaključnem delu spletnega intervjuja.
Imena dinozavrov so sila pomembna reč. Raziskovalci se z izbiro zanimivega ali ljubkovalnega imena ne le lažje sporazumevajo med seboj, ko govorijo o določeni najdbi, temveč te najdbe tudi lažje približajo občinstvu.
Nepravilno, mečeš znova! :P
Stopnja: Veliki finale (16 od 20)
Tudi močan vulkanizem je bil po svoje usoden za vulkane.
Smola za dinozavre
Znano je le, da so bile razmere pred 230 milijoni let, ko so se dinozavri pojavili na Zemlji, zanje idealne: toplo podnebje je po večini zemeljske oble omogočalo bujno rastje. Ko pa se je ozračje začelo ohlajati in morska gladina spreminjati, so se razmere za življenje začele zaostrovati. Poleg teh okoljskih sprememb je dinozavre doletela še ena velikanska smola, ki naj bi dokončno zakrivila njihov zaton in izumrtje. Katera?
Krasno! Čeprav so izumrli, si z njihovimi potomci še danes delimo nebo ... Poglejmo, kdo so!
Ptiči tatiči? Zimsko spanje? Ti, ti, šaljivec! ;)
Stopnja: Veliki finale (17 od 20)
Arheopteriks (njegovo ime pomeni starinska perut) je bil praptič s plazilskimi značilnostmi. Raziskovalci menijo, da je vezni člen med plazilskimi predniki in zdajšnjimi ptiči.
So dinozavri res popolnoma izumrli?
Mnogi raziskovalci verjamejo, da dinozavri nikoli niso popolnoma izumrli in da med nami še danes živijo njihovi potomci. Razvili naj bi se iz majhnih dvonožnih dinozavrov, obstajali pa so še za časa dinozavrov pred približno 100 milijoni let. Pofirbcaj po živali, ki velja za potomko dinozavrov, in dopolni spodnji stavek.
Najbližji sorodniki dinozavrov so .
Zadetek v polnooo! Si za ogled filmske akcije z dinozavri v glavni vlogi?
Ti ptičica ni prišepnila svojega imena? Pazi na množino in pravilen zapis.
Stopnja: Veliki finale (18 od 20)
Godzilla
Jurski park, filmski plakat
Dinozavri na rdeči preprogi
Dinozavri so kot pravi zvezdniki popularne kulture nastopali tudi v številnih filmih, kjer so s filmskih platen in ekranov strašili velike in majhne. Najbolj znana je dinozavrska franšiza Jurski park. Zadnji del Jurski svet je pred kratkim igral v naših kinematografih.
Prvi film Jurski park je daljnega leta 1993 režiral slavni režiser in lovec na dinozavre ;) Steven Spielberg. Film je povzročil pravo dinozavromanijo, ki traja še danes. A na platnih so nas dinozavri začeli strašiti že zelo zgodaj – v dinozavrskih časih, nekako – in to še prej, preden so v filmih začeli govoriti. Prvi film, v katerem so nastopili dinozavri, naj bi bil Brute Force, ki so ga posneli leta 1914, v njem pa se sočasno pojavijo praljudje in dinozavri. Hmja, sedaj veš, da je tak scenarij skregan z znanostjo.
Najslavnejši filmski dinozaver je Godzilla, ustvarili so ga na Japonskem. Film iz leta 1954 je doživel veliko nadaljevanj, pošast pa veliko kozmetičnih popravkov. V najnovejši različici so ga precej poredili; če je zaradi tega kaj bolj strašen, pa presodi sam.
Godzilla nas z dinozavrskim kostumom malce zavede, saj v resnici ni dinozaver. Njegovo ime v japonščini pomeni križanec med:
Bravo, mojster!
Uh, uh, še enkrat, prosim!
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!
Dinosaurs – the kings of the Mesozoic
The Earth is filled with wonderful creatures, but few animals can compete with dinosaurs. The extinct giants ruled our planet for 160 million years, while modern humans have existed for only 120 000 years. Though it sounds unbelievable, their descendants still live around us today.
Which of these present-day animals is descended from dinosaurs?
Congratulations! Almost done ...
Sorry, that’s not it. Try again.
Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)
Dinosaurier – die Könige des Mesozoikums
Die Erde ist voller wundervoller Lebewesen, doch nur wenige Tiere können sich mit den Dinosauriern messen. Die ausgestorbenen Giganten beherrschten unseren Planeten 160 Millionen Jahre lang, während es moderne Menschen erst seit 120000 Jahren gibt. Obwohl es unglaublich klingt, leben ihre Nachkommen immer noch in unserer Umgebung.
Welches der heutigen Tiere stammt von den Dinosauriern ab?
Super, das hast du gut gemacht!
Leider falsch! Versuch noch einmal!
Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)
Za konec
Juhej, na koncu sva! Iz pradavnine se preslikaj v današnji čas in si predstavljaj, da med brskanjem po fosilih naletiš na ostanek dinozavrove čeljusti. Kot izkušen znanstvenik imaš na voljo kopico pripomočkov, ki pomagajo, da bo tvoj dinozaver nekoč znova oživel v muzeju.
Poznaš pripomočke, ki jih pri svojem delu uporabljajo paleontologi? Označi jih.
Čestitke, opravil si izpit za iskalca fosilov! Zunaj kliče pradavninska pustolovščina: dinozavre znaš na izust, arheološko orodje pa najdeš v domači kleti! Če pa pustiš svoje podatke, pa se poteguješ za krasen veselšolski priboljšek.
Ajoj, zobna pasta? Raziskovalci s ščetko čistijo okostje, ne krtačijo zobe! Vse, kar ni zobna pasta, je pravilno in se mora znajti na vsakem nahajališču ...
